Danes pa je!
He, he, pa je res še malo sončka, glih za sončkov cmok!
Ne vem, kava mi ni nikoli bila nujna, prav lahko sem brez nje. Je pa problem s cigaretom, brez njega sem težje, oziroma se mi zdi, da ne morem bit. Je pa tako, da bom tudi tukaj morala sprejeti hude ukrepe…zdaj zmanjšujem…
Ah, bo že.
Lepo potepinsko nedeljo tebi Jani, saj te nese ven a ne ?
cmoka, jesenskega …
Ne znam povedati, ampak zdaj me je zvilo in morala
sem semkaj gori, ker če ne, če se uležem na kavč,
me bo dane zmanjkalo za dlje časa, kot me ponavadi.
Gobice sem našla, ko smo šli s psičko na sprehod,
sem jih očistila in blanširala, so že v skrinji. V skrinji
je tudi deset paketov frišnega fižola (uf, tistega, ki je
kot kostanj!!! – nebeške sanje, vam povem, ampak,
s ponedeljkom sem na strogi dieti, ker …. ). Potem se
očistila čebulo in jo spravila, skuhala kosilo, zdaj imam
za skuhat tisto svojo dieto! In potem mi ostane samo še
pometanje po hiši in okrog hiše. Čez kakšno urico pa za
bukve! Zvečer pa spet z vami, ker se edino tako lahko malo
odpičijem.
Menda pride v ponedeljek naš Brusko, ali ne? To bo spet
pravi žur. Upam, srčno upam, da se ima naša Nioba danes
zelo zelo lepo. Zaječk, zvečer se pa midve še malo bereva,
kajne! In dekle moje ljubo, dekle moje drago, daj, odpri srce,
dovoli vstopiti vanj tistim, ki tako neusmiljeno trkajo na vrata,
dovoli jim videti, kar želijo videti. Nakloni mimoidočemu ne
preveč utrujen pogled, boš videla, odsev sreče na njihovem
obrazu ti bo zgladil mrko čelo, pogrel premrzlo dušo in globina
tvojih nebeših rajsko lepih oči bo povedala tisoč stvari. Moj ljubi
zajček, moj mili zajček, samo prišrni vrata, daj, meni na ljubo,
prosim…. naj ne joka in stoka brezdomec pred vrati zaman,
naj bo tvoje dobre polna njegova dlan, naj srce si izpiše pesem
milo, naj duša najde glasbo zanjo!
Haj haj ! Sem že nazaj , ker moram bit !
Ja , smo požegnal , ja … narežali smo se , da terbuhi bolijo …
Moj brat pozna starejšga možakarja , k je iz Idrije …
Ta nekoč ves navdušen pripoveduje :” Veš ,jurij , sem bil jaz tam pri Črnem jezeru , viš , tam take rožce raseje , ka muhe ije..
Jurij :”A , dejte , dejte ” , zamahne
“Ris , Jur , ris , kar muha , cila muha ….
Jurij :”Ja , ja ! Kej , a z listi si pa okol ust obriše ?”
Škoda , ker je konec ! Zajček , ti greš pa drugič z mano !!!!