Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek dati odpoved ali usekat plavega

dati odpoved ali usekat plavega

Aja, in če so vedno redno izplačevali plače in če so vedno vse delali po zakonih?
Če delodajalec dela vse v skladu s pogodbo, v kateri imata oba obveze in pravice tako delodajalec kot delavec.
Še več, lahko ti zagreni odpovedni rok, ker ponavadi imaš v pogodbi navedeno, da moraš opravljati to in to in : ostala dela po navodilih šefa.
[/quote]

Ti bi imelo delavca, ki ti vnaprej pove, da ne bo delal/ne bi želel delat nič od nič, v svoji firmi 35dni ker tako piše v pogodbi?
Čemu že?

Ti bi imelo delavca, ki ti vnaprej pove, da ne bo delal/ne bi želel delat nič od nič, v svoji firmi 35dni ker tako piše v pogodbi?
Čemu že?
[/quote]

Ti očitno nimaš pojma, a ne da ne? Ti veš, da pogodba zavezuje tudi delavca ali ti to ni jasno?
In, če to pogodbo krši, bo ostal brez plače in mogoče ga še tožijo. Še najslabše pa je to , da bo referenca šla k novemu delodajalcu in lahko si misliš kako bo tam sprejet.
Pa ne si delat utvar, da nov delodajalec ne preveri tvojih starih služb. Še kako preverjajo.

Veš BTDT, z določenimi delodajalci se žal ne moreš dogovoriti.
Jaz imam izkušnjo, ko večina novih delodajalcev ni hotela čakat mojega 30dnevnega odpovednega roka.
Ko sem našla službo, kjer bi čakali, so mi v stari službi grozili s podaljšanje odpovednega roka (kar seveda niso mogli storiti). Da pa bi odpovedni rok skrajšali pa ni bilo osnovnih šans. NIti pod razno.
Tako, da jaz avtorju vsekakor verjamem.
[/quote]

Glej, če potrebujem človeka z določenim znanjem in teh ljudi ni na stotine, potem vsakogar počakam tudi do pol leta. 30 dni je zelo kratek odpovedni rok, ki se ga daje v pogodbe za nepomembna delovna mesta, kjer zlahka najdeš koga za nadomestitev.
Grožnje s podaljšanjem odpovednega roka, če da imaš v pogodbi določenega, so le prazne grožnje. Jaz sem se sicer pri mojih delodajalcih držal pogodbe, razen v dveh primerih in v obeh je delodajalec ravnal v nasprotju s pogodbo, a za oba sem našel “zdravilo”.

Zaradi vseh teh kolobcij jemljemo pri nas samo tiste, ki niso tisti hip zaposleni drugje in lahko pridejo delat takoj drug dan!

Ti očitno nimaš pojma, a ne da ne? Ti veš, da pogodba zavezuje tudi delavca ali ti to ni jasno?
In, če to pogodbo krši, bo ostal brez plače in mogoče ga še tožijo. Še najslabše pa je to , da bo referenca šla k novemu delodajalcu in lahko si misliš kako bo tam sprejet.
Pa ne si delat utvar, da nov delodajalec ne preveri tvojih starih služb. Še kako preverjajo.
[/quote]
Glej, kaj želiš sploh povedat?
Bodočemu delodajalcu itak poveš, da ti nagajajo, tastaremu pa lepo predočiš kakšni so tvoji nameni.
Kolikor imam izkušenj, še vsi so se sporazumno razšli v najkrajšem možnem času.

Res pa je, da ti lahko nagajajo, a ko pride stvar na sodišče…. no tja si delodajalci itak ne želijo in ne vem kdo je tolk zagaman, da se bo raje mesece vlačil po sodiščih kot pa odpustil delavca že danes?

Seštej 1+1

Iščem novo službo. Ko najdem, upam da se bom uspela dogovoriti za razumen odpovedni rok, v katerem bom izkoristila dopust in nadure. V tem primeru bom pošteno oddelala in naredila vse pričakovano delo. V nasprotnem bom delala minimalno in še to zadnji prestavi.

Glej, če potrebujem človeka z določenim znanjem in teh ljudi ni na stotine, potem vsakogar počakam tudi do pol leta. 30 dni je zelo kratek odpovedni rok, ki se ga daje v pogodbe za nepomembna delovna mesta, kjer zlahka najdeš koga za nadomestitev.
Grožnje s podaljšanjem odpovednega roka, če da imaš v pogodbi določenega, so le prazne grožnje. Jaz sem se sicer pri mojih delodajalcih držal pogodbe, razen v dveh primerih in v obeh je delodajalec ravnal v nasprotju s pogodbo, a za oba sem našel “zdravilo”.
[/quote]

Ja , na monu smo ziher taki profiji, da bi delodajalec na nas čakal pol leta.
Realnost je taka, da je delavcev dosti več kot je delovnih mest. Večinoma potem tako zgleda, če ne prideš takrat, ko oni želijo, bodo pač drugega vzeli.
Izjemno malo je takih, ki jih bodo čakali po več mesecev. Taki profiji pa seveda ne visijo na monu.


Glej, kaj želiš sploh povedat?
Bodočemu delodajalcu itak poveš, da ti nagajajo, tastaremu pa lepo predočiš kakšni so tvoji nameni.
Kolikor imam izkušenj, še vsi so se sporazumno razšli v najkrajšem možnem času.

Res pa je, da ti lahko nagajajo, a ko pride stvar na sodišče…. no tja si delodajalci itak ne želijo in ne vem kdo je tolk zagaman, da se bo raje mesece vlačil po sodiščih kot pa odpustil delavca že danes?

Seštej 1+1
[/quote]

Jao, kake ti strelaš.
Kot prvo: noben pameten ne bo pri novem delodajalcu pljuval po bivši službi, šefu. To se preprosto ne dela, če sam sebi dobro hočeš.
Kot drugo: kako ti nagajajo? Ker zahtevajo, da izopolniš pogodbo, ki si jo sam in povsem prostovoljno podpisal? Ne boš verjel, ko podpiše pogodbo za delo, je notri naveden odpovedni rok. In to prostovoljno podpišeš. In nimaš kaj, če ti ga nočejo skrajšat. Skrajšanje je samo dobra volja delodajalca in verjemi, da večina noče skrajšat. Razen seveda, če si čistilka, potem ti verjetno komot skrajšajo.
Čenčavih delavcev, ki hodijo pljuvajo po nekdanjem delodajalcu pa verjemi, da nikjer ne marajo. Sploh pa, če prideš s takim bebavim ven kot prihajaš ti.
Odpovedni rok ti pač dajo z razlogom, če ti ni ok, pač take pogodbe ne podpišeš. Saj te nihče ne sili, da jo moraš.

Ja , na monu smo ziher taki profiji, da bi delodajalec na nas čakal pol leta.
Realnost je taka, da je delavcev dosti več kot je delovnih mest. Večinoma potem tako zgleda, če ne prideš takrat, ko oni želijo, bodo pač drugega vzeli.
Izjemno malo je takih, ki jih bodo čakali po več mesecev. Taki profiji pa seveda ne visijo na monu.
[/quote]

Jaz na takega počakam. Na tajnico pač ne. Pomembno je le, da se kot delojemalec zavedaš do kod sežeš in da delodajalec ohranja dolžni nivo spoštovanja.
Prav bi bilo, da se javno govori o delodajalcih, ki imajo premalo spoštovanja do zaposlenega. Prav bi bilo, da se takim delodajalcem ljudje ognejo in da tak delodajalec težje dobi delavca, ampak to je že materija za naše sindikate, ki pa so na tem področju goli in bosi.

Jaz na takega počakam. Na tajnico pač ne. Pomembno je le, da se kot delojemalec zavedaš do kod sežeš in da delodajalec ohranja dolžni nivo spoštovanja.
Prav bi bilo, da se javno govori o delodajalcih, ki imajo premalo spoštovanja do zaposlenega. Prav bi bilo, da se takim delodajalcem ljudje ognejo in da tak delodajalec težje dobi delavca, ampak to je že materija za naše sindikate, ki pa so na tem področju goli in bosi.
[/quote]

Hja, problem je v tem, da je malo delovnih mest in veliko kandidatov.
Kjer gre za delovno mesto, kjer ni kandidatov, se delodajalci sigurno lepo obnašajo.

Če pa iščeš recimo tajnico, pogoj je recimo leto ali dve delovnih izkušenj, diploma VII/1 iz ekonomije, potem dobiš po 500 in več prijav. In delodajelec si izmišljuje kar če.
Pa tudi, če recimo išče kaj vem zgodovinarja, psihologa, geografa, arheologa… prijav bo po 60, 70 in več. Če en ne bo, bo pa kdo drug.
POgosto gledam kolege kaj vse požrejo, ampak kaj čejo, imajo diplomo družboslovne smeri, delojdalec lahko hodi po njih, če jim ni to všeč, bodo pa drugega vzeli.
Če pa iščejo strojnega ing, je pa druga pesem. Teh je pa premalo in so delodajalci prilagodljivi.

Hja, problem je v tem, da je malo delovnih mest in veliko kandidatov.
Kjer gre za delovno mesto, kjer ni kandidatov, se delodajalci sigurno lepo obnašajo.

Če pa iščeš recimo tajnico, pogoj je recimo leto ali dve delovnih izkušenj, diploma VII/1 iz ekonomije, potem dobiš po 500 in več prijav. In delodajelec si izmišljuje kar če.
Pa tudi, če recimo išče kaj vem zgodovinarja, psihologa, geografa, arheologa… prijav bo po 60, 70 in več. Če en ne bo, bo pa kdo drug.
POgosto gledam kolege kaj vse požrejo, ampak kaj čejo, imajo diplomo družboslovne smeri, delojdalec lahko hodi po njih, če jim ni to všeč, bodo pa drugega vzeli.
Če pa iščejo strojnega ing, je pa druga pesem. Teh je pa premalo in so delodajalci prilagodljivi.
[/quote]

V življenju je zelo pomembno, da se znaš realno vrednotiti kot delavec.
Če ugotoviš, da konkuriraš za delovna mesta, kjer se tare konkurentov, si pač pridobiš nova znanja s področji, kjer je konkurentov malo in so poznavalci teh področji iskani.
Jaz sem tako spustil volan tovornjaka, naredil nekaj pomembnih izpitov z IT področja in bil v nekem momentu eden izmed enajsterice s takim, specifičnim znanjem v Sloveniji.
Saj veš kako to gre: No pain, no gain… Brez muje se še čevelj ne obuje…

V življenju je zelo pomembno, da se znaš realno vrednotiti kot delavec.
Če ugotoviš, da konkuriraš za delovna mesta, kjer se tare konkurentov, si pač pridobiš nova znanja s področji, kjer je konkurentov malo in so poznavalci teh področji iskani.
Jaz sem tako spustil volan tovornjaka, naredil nekaj pomembnih izpitov z IT področja in bil v nekem momentu eden izmed enajsterice s takim, specifičnim znanjem v Sloveniji.
Saj veš kako to gre: No pain, no gain… Brez muje se še čevelj ne obuje…
[/quote]

Vsi pač niso za IT, tehnične poklice, zdravnike.

V življenju je zelo pomembno, da se znaš realno vrednotiti kot delavec.
Če ugotoviš, da konkuriraš za delovna mesta, kjer se tare konkurentov, si pač pridobiš nova znanja s področji, kjer je konkurentov malo in so poznavalci teh področji iskani.
Jaz sem tako spustil volan tovornjaka, naredil nekaj pomembnih izpitov z IT področja in bil v nekem momentu eden izmed enajsterice s takim, specifičnim znanjem v Sloveniji.
Saj veš kako to gre: No pain, no gain… Brez muje se še čevelj ne obuje…
[/quote]

Da ne omenjam tega:
18 letnik je recimo prepričan, da mora izbrati študij, ki ga zanima, ker bo potem to delal 40 let. In pač izbere tisto, kar ga zanima. Ker je mlad, poln upanja, in še ni preveč realen. Potem doštudira. In ugotovi, da s svojo diplomo nikakor ne dobi dela. Če hoče delat enostavna dela, mu povedo, da ima preveč izobrazbe. Edin poklic je ta z diplomo, SŠ je samo maturant. Je brez službe, brez denarja, kako si bo plačal drugo šolanje? Nekatere podpirajo starši, marsikoga pa ne in se mora znajti kakor ve in zna. POnavadi to pomeni, da dobi neko bedno službo, hodijo po njem, on je pa srečen, da sploh ima službo.

Vsi pač niso za IT, tehnične poklice, zdravnike.
[/quote]

Lahko pa postane dober pečar. Če se samo spomnim, kako sem čakal na nekoga, da mi položi ploščice v kopalnici, kuhinji in kleti! Ob vsem dogajanju ob tem sem se sam počutil kot nevreden, nesposoben neznalec. :)))))))))))))

Da ne omenjam tega:
18 letnik je recimo prepričan, da mora izbrati študij, ki ga zanima, ker bo potem to delal 40 let. In pač izbere tisto, kar ga zanima. Ker je mlad, poln upanja, in še ni preveč realen. Potem doštudira. In ugotovi, da s svojo diplomo nikakor ne dobi dela. Če hoče delat enostavna dela, mu povedo, da ima preveč izobrazbe. Edin poklic je ta z diplomo, SŠ je samo maturant. Je brez službe, brez denarja, kako si bo plačal drugo šolanje? Nekatere podpirajo starši, marsikoga pa ne in se mora znajti kakor ve in zna. POnavadi to pomeni, da dobi neko bedno službo, hodijo po njem, on je pa srečen, da sploh ima službo.
[/quote]

To razmišljanje je ostalina iz saferjot.
Tisti, ki danes pričakuje, da bo 40 let dela to, za kar se je na faksu izobraževal, nima svetle prihodnosti. Danes se je treba konstantno učiti, le tako ostajaš zanimiv za delodajalce.

Lahko pa postane dober pečar. Če se samo spomnim, kako sem čakal na nekoga, da mi položi ploščice v kopalnici, kuhinji in kleti! Ob vsem dogajanju ob tem sem se sam počutil kot nevreden, nesposoben neznalec. :)))))))))))))
[/quote]

Pa še štipendije so za take deficitarne poklice.

Lahko pa postane dober pečar. Če se samo spomnim, kako sem čakal na nekoga, da mi položi ploščice v kopalnici, kuhinji in kleti! Ob vsem dogajanju ob tem sem se sam počutil kot nevreden, nesposoben neznalec. :)))))))))))))
[/quote]

A mogoče pečar ne spada med tehnične poklice?

To razmišljanje je ostalina iz saferjot.
Tisti, ki danes pričakuje, da bo 40 let dela to, za kar se je na faksu izobraževal, nima svetle prihodnosti. Danes se je treba konstantno učiti, le tako ostajaš zanimiv za delodajalce.
[/quote]

Saferjot?

Jao, daj mi povej kako se bo izobraževal nekdo, ki nima službe, nima denarja? Če ga je polomil in pač šel študirat tisto, kar ga veseli in potem pač ne dobi službe, kako se bo izobraževal? Daj razumi no, da nimajo vsi polne riti denarja.
Če bo končno dobil neko bedno službo, bo pa vedno v strahu, da spet ne ostane brez službe in bo posledično požrl ves drek. Ne daj bože, da si namisli potem še kake otroke, je pa itak pečen.
Pa pač je stvar taka, da nekdo, ki želi biti psiholog, učitelj ali kaj vem kaj, pač ne bo šel za zdravnika, čeprav jih manjka pa ne za strojnika pa ne za pečarja.

Pa še štipendije so za take deficitarne poklice.
[/quote]

Seveda, in imaš priložnost, da svojih sončkov ne pustiš v gimnazijo, ampak se naj gredo šolat za mesarja, prodajalca in kaj podobnega.
Tule na monu vsi pametni, ampak v reali pa dovolite, da vaši sončki hodijo na gimnazije, ne pa v zaposljive poklicne šole, kjer bi še kadrovsko štipendijo dobili.
Aja, za gimnazijo so drugače tudi štipendije pa za družblsovne fakse tudi.

A mogoče pečar ne spada med tehnične poklice?
[/quote]

😀

Za omenjene poklice prej, so zahteve malo drugačne, višje. Za pečarja pa je dovolj nacionalna kvalifikacija, ki je na nivoju tečaja:Vaš link

Vic je le v tem, da dober pečar po zaslužku komot preseže dohtarja.

Saferjot?

Jao, daj mi povej kako se bo izobraževal nekdo, ki nima službe, nima denarja? Če ga je polomil in pač šel študirat tisto, kar ga veseli in potem pač ne dobi službe, kako se bo izobraževal? Daj razumi no, da nimajo vsi polne riti denarja.
Če bo končno dobil neko bedno službo, bo pa vedno v strahu, da spet ne ostane brez službe in bo posledično požrl ves drek. Ne daj bože, da si namisli potem še kake otroke, je pa itak pečen.
Pa pač je stvar taka, da nekdo, ki želi biti psiholog, učitelj ali kaj vem kaj, pač ne bo šel za zdravnika, čeprav jih manjka pa ne za strojnika pa ne za pečarja.
[/quote]

Jbg… znajti se je treba in ne sedeti na mestu in se cmeriti. Pa zelo pomembno je, da ugotoviš – ne kaj te vseli, ampak kaj boš lahko počel za preživetje pa te ne bo obremenjevalo tako zelo, da bi pri tem trpela tvoja psiha in fizika.

😀

Za omenjene poklice prej, so zahteve malo drugačne, višje. Za pečarja pa je dovolj nacionalna kvalifikacija, ki je na nivoju tečaja:Vaš link

Vic je le v tem, da dober pečar po zaslužku komot preseže dohtarja.
[/quote]

Ja, super, povej brezposelnim, da si naj tak tečaj plačajo.

Jbg… znajti se je treba in ne sedeti na mestu in se cmeriti. Pa zelo pomembno je, da ugotoviš – ne kaj te vseli, ampak kaj boš lahko počel za preživetje pa te ne bo obremenjevalo tako zelo, da bi pri tem trpela tvoja psiha in fizika.
[/quote]

Upam, da boš svojim sončkom prepovedal it na gimnazijo in da jim boš povedal, da naj gredo za pečarje.

Marsikaj lahko. Vprašanje koliko je to uresničljivo. Recimo grozijo, da bodo podaljšali odpovedni rok, to ni uresničljivo.
So pa še uresničljive stvari: dopust ti on predpiše kdaj koristiš, noče slišat kaj ti želiš, nadure isto. Lahko ti nalaga zoprno delo, lahko te pošlje WC čistiti, čeprav delaš na mestu, kjer je zahtevana univ. izobrazba…
[/quote]
Pa ne more. Jaz imam v pogodbi napisano moje zadolžitve, in če čiščenje WC-ja ni med njimi, ga ne bom čistil, pa tudi če sem imel drisko in sam vse posvinjal.
Nadure, če so res nujne, so tudi omejene. 20ur tedensko po zakonu. Pa seveda morajo biti plačane.
Če nadura ni nujna (v resnici ni dela) potem jo ne rabiš izvajat. Jaz vem da ne bi, če bi mi že tekel odpovedni rok.

Upam, da boš svojim sončkom prepovedal it na gimnazijo in da jim boš povedal, da naj gredo za pečarje.
[/quote]

En sonček je na faksu, drugi zaključuje strokovno srednjo šolo, peta stopnja izobrazbe.
Obema je kristalno jasno, da sta za svoje šolanje, dokler se šolata v slovenskem šolskem sistemu, odgovorna povsem sama in isto velja tudi za izbiro poklica.

New Report

Close