Povejte mi, zakaj debeli ljudje samo jamrajo, kako so debeli, pa ne shujšajo??. Zakaj sploh so debeli ljudje na svetu, a se ne zavedajo, da je to zelo grdo. Tudi, če vas partner ljubi, se mu ne zdite lepe, če vam vse visi. Ni mi jasno res.

Kaj pa če je človek bolan in zato debel?

To je drugače, točno veš, o katerih govorim.

Tudi moj mož je po poroki pridobil kar nekaj kil a ga zaradi tega nimam nič manj rada. Včasih ni videz vse. Tudi jaz sem pridobila na kilcah pa me zato nič manj ne obrajta. Mislim, da je to bolj moteče pri mladih, ki si partnerja šele izbirajo. Se pa strinjam, da bi moral vsak poskrbeti zase in vza svoj videz. Ampak tako,da bi se on počutil dobro in ne zato, da ugaja današnji družbi.

Saj seveda ga imaš rada. Glej saj jaz tega ne mislim poniževalno ali karkoli. Ampak čisto logično. Človeško telo je lahko tako lepo. Ne govorim o parih kilcah, tudi 10,15 ne, govorim o tisti strašni debelosti, pa je ljudem vseeno. In si rečejo, saj me ima partner rad. Ja saj jih ima, ampak a mu ne privoščijo lepega telesa, malo estetske vrednosti? In naprej, zakaj jim je vseeno, kako izgledajo, tudi, ko se že vse trese za njimi, kot da je čokolada največ vredna?

Se strinjam s tabo ampak po moje imajo ti ljudje probleme s psiho in samozavestjo. Ali pa tudi ne. Nebi ti znala odgovoriti.

Kdo pa pravi da debeli ljudje samo jamrajo??? Če poznaš nekaj primerkov, to še niso vsi. Jaz poznam kar nekaj ljudi, ki so debeli, pa se okolica bolj obremenjuje z njimi kot oni sami. Sami so zadovoljni, veseli. Ok, res, da je nekaj, ki so nosntop na dieti, pa jim ne rata in se s tem skoz sekirajo… Razlika je, če ima nekdo 150 kg namesto 70, ali pa jih ima nekdo 70 namesto 65… Pri prvem je problem zdravje, pri drugem pa gre zgolj za bolj okrogla lička in slab občutek…

Zakaj so debeli ljudje na svetu? Zato ker je svet takšen: prelahko je priti do preveč hrane z nič gibanja. Včasih so se gibali da so potešili lakoto, danes pa se skoraj nič ne gibljemo, jemo pa več, kot so včasih. Enostavno smo ljudje naredili debelost sami in se nam maščuje. Eni ljudje se enostavno zapustijo, in ne dajo nič na zunanjost, čepijo pred televizorjem in sebašejo. Ali pa jedo ceneno hrano, ki ne zahteva veliko stroškov, cenena hrana pa zagotovo ne pripomore k boljši liniji… Poglej si nižji sloj, tisti, ki so na robu preživetja… Ali so suhi? Ne, so debeli, zato ker jih je družba prisilila v to: jedo najcenejše stvari (makarone, salame, bel kruh) in še sekirajo se. Cenene stvari so proizvedene masovno, nenaravno, in so temu primerno tudi težje prebavljive in lažje redijo…

V nečem pa je tvoje razmišljanje zanimivo… partner in debelost. Mislim, da je zelo nefer, da parnter ne opozori svojega, v kolikor se le ta začne rediti… Pa ne govorim kilca gor, govorim o tistih, ko nekdo izgubi postavo, postane neprepoznaven v svoji debelosti, partner pa je še zmerja tiho in govori “meni si takšen všeč”. To ni fer, saj v tem primeru partner potrebuje nekoga, da ga opozori na to, in mu POMAGA, ne pa da mu daje potuho ali pa ga sekira.

verjetno še nisi bil nikoli debel, ko govoriš takšne neumnosti. V glavnem se ljudje ne zredijo zanalašč, ampak jih trenutne življenske situacije “potisnejo” v to. Ne iščem jim izgovorov, vendar vem kako je že, če se moraš doma učit in ves čas samo sediš, ješ in se ne rekreiraš dovolj in grejo takoj kile gor. Še posebej, če rad dobro in veliko ješ. Pa to je samo en primer. Zrediš se lahko zaradi različnih razlogov, shujšaš pa težje, ker je za to potrebna močna volja, ogromno motivacije in vztrajnosti do konca življenja.

Jaz pa mislim, da je potreben samo zdrav zivljenjski slog in potem se debelost ne more vec pojaviti. Se nisem srecala cloveka, ki bi se dosti gibal, jedel kadar je lacen, raznovrstno in uravnotezeno prehrano in bil debel.

Samo to je kljuc do uspeha.

Pozabila sem napisati, da seveda to ne velja ob bolezni!

trata sami izgovori. Lažje je dobro jesti, se rediti in se pretvarjati, da si si všeč, kot kaj storiti ane?

bi me moral videti 😉

Nekako je vse skupaj pogojeno tudi s pomanjkanjem časa in posledično volje.
Mami (ali očetu), ki porabi 9 ali več ur za službo (z vožnjo), ki potrebuje svojih 7 ur spanja, ostane torej še 8 ur:
– jutranja procedura pri npr. 2 otrokih … 1 ura
– večerna procedura (večerja, umivanje, branje pravljic) … 1 ura
– dnevna gospodinjska opravila … najmanj 1 ura
– čas za otroke (igra, sprehodi…) – 3 ure

V preostali 2 uri pa je potrebno stlačiti razne nevsakodnevne opravke,
nadure v službi, kdaj kakšen obisk, branje časopisa, ogled koncerta, dobro knjigo,čas za partnerja,rekracijo ….

In pri res debelih ljudeh 1 ura rekreacije 2x tedensko ni dovolj.

In če nimajo varstva? Jaz sem recimo opazila, da če dosledno hodiva vsak 3 večere na telovadbo – se vidiva samo en večer na teden. Je to dovolj za dobro partnersko zvezo?

Ej – noben od naju ni debeluh in tudi rekreacija nama ni tuja, a malce razumem tudi druge. Ko si enkrat preteral s težo, se je projektu “hujšanje” potrebno konkretno posvetiti in to na račun drugih stvari (dan ima kljub vsemu le 24 ur). In očitno so precenili, da jim igra z otroki, večerja s partnerjem in branje dobre knjige … pomeni več, kot izgled. In če njim tako odgovarja – kaj, hudiča, potem moti nas?

Kaj pa če v miganje vključiš vso družino. Na sprehod greste lahko vsi. Na kolo grelahko cela družina. Prav tako rolanje, hoja v hribe itd. Samo potrudit se moraš.

Hja, kaj pa otroci? A bodo tudi oni debeli, samo da boste skupaj recimo? Saj debelost ni samo estetski problem, vsi vemo, da je to še najmanj.

Če otrok hodi, kolesari, se sprehaja, smuča itd ne vem zakaj bi moral biti potem debel????

To odgovarjaš meni? Ker jaz se s tabo strinjam, odgovarjala pa sem Asru. 😉

Aja se opravičujem ker mi ni bilo nič jasno.

Hm, debelin, samo kaj pa, ko:
-teznost in leta naredijo svoje in prsi niso vec taksne kot so bile?
-se tam pri 40 zacnejo pojavljati gube?
-moski postajajo plesasti?
…

In kaj, potem reces: plesast si, nisi mi vec vsec, adijo? Svasta. Ce hoces manekenko, jo pac poroci. Samo tudi manekenka ne bo vec cez 20 let taksna.

Zelo zelo je spremeniti življenjski slog. Menim, da je to ključ do hujšanja. Če ne ješ preveč čez dan in zvečer po 6 uri “ugasneš” s hrano, pa se še malo porekreiraš, po mojem ne bi smelo biti problema.
Če pa imaš ob sebi maločipsa, pa sladoleda, pa sendviči ob vseh božjih urah, pa gazirane pijače, skratka razna nažiranja, ki pridejo pod kožo, je pa druga stvar.
Resnica je v tem, da od občasnih prekrškov nisi debel, pač pa od življenjskega sloga.
Upala bi si trditi, da ga ni debelega človeka, ki ne bi rad shujšal, nekateri priznajo to, drugi pač ne. Tista skrajna debelost pa je po moje že delna invalidnost, kar pomisli, pri čem vse te lahko omeji.
Skratka – za hujšanjem se skriva volja, volja in še enkrat volja, skupaj s prijateljico vztrajnostjo.
Sama še nisem nikoli načrtno shujšala, sem bolj suha kot debela. Tisti pa, ki so shujšali, trdijo, da je vse v glavi, ko se odločiš, potem gre. Podobno kot pri marsičem drugem….

Poznam nekaj debeluhov, pa noben ne jamra nad svojimi kilami.
Nad kilami jamrajo tisti, ki morajo shujšati 5-10 kg.
Zakaj so ljudje debeli in motijo naš čut za estetiko?
Zakaj ljudje kadijo in nam zastrupljajo ozračje in pljuča?
Zakaj ljudje pijejo alkohol in bruhajo po tleh?
Zakaj se eni ne znajo obleči?

Uf, kar nadaljujmo, debelin. Tako je začel Hitler. Začel je iztrebljati ljudi, ki niso bili po standardu. Takrat so bili to Židje.
Zdaj pa debeluhi.

Pa naj bodo okrogli. V končni fazi naredijo manj škode kot kadilci in pijanci.
Če so si všeč taki, kot so, pa je to zaradi zdrave samozavesti.

Ja se strinjam s spominčico, da je vse v glavi. Prvič sem shujšala pri 20 letih za 18 kg. Dvakrat po porodih in ker sem se zopet malo zapustila sem spet na normalni prehrani in gibanju. Ampak dokler ti kliker ne naredi v glavi je vse brez pomena.

Koliko vas je tukaj, ki preberete post od ZAČETKA do KONCA in ga tudi razumete????
Ne se nažirat, omeji sladkarije (jih telo sploh ne potrebuje) in če greš 1X do 2X na teden na kakšen 600m visok “hrib” boš zdrav in kilce bodo šle sigurno dol. Ha, pa še to cela družina lahko sodeluje skupaj.

Bo?

Kar se mene tiče, sem že zdavnaj prerasla pubertetniško reduciranje lepote zgolj na zunanjost, pa tudi družbeno priznani vzorci lepote (več kot očitno osredinjeni na zunanjost) me ne ovirajo pri tem, da bi se sama odločala, kaj in kdo mi je všeč ter kaj in kdo mi ni. Hočem reči, da si jemljem pravico, da se mi debel človek zdi lep. Ali pa nas boš poskusil prepričati v obstoj objektivne lepote.

mami

Glej – tole je bilo mišljeno v obdobju, ko so otroci še res majhni.
Pri nas vse našteto počnemo, pa vendar se mi zdi, da niti približno ni dovolj za odrasle:
Npr.:
– Se vam zdi, da hoja v hribe s tempom, ki ga zmore 4-letni otrok zadovolji dnevne potrebe odraslega po gibanju?
– Da lahko rečemo, da se gibamo, če učimo otroka rolati?
– Da je otrok, ki se vozi s pomožnimi koleščki sposoben za izlete, ki naj bi pomenili gibanje meni?
– Da smučanje s 3 ali 4 letnikom lahko smatramo za rekreacijo?

Le to je bilo mišljeno, da si je za SVOJO rekreacijo treba vzeti čas.
In kot sem rekla – midva si ga vzameva (mož 3x, jaz 2x tedensko) – a pač razumem tudi nekoga, ki si ga ne. Ker mi je hkrati groza ob misli, koliko neprebranih knjig je zadnje čase v knjižnici, pa mi zanje zmanjkuje časa. Prav tako za časopise… In sem na dobri poti, da bom prav kmalu vitka in fit … kokoš:)))