Delovni čas od 10.00 do 18.00
Eni pač nikoli niste zadovoljni.
A otroci ob 18.30 uri že spijo?
Ko popoldne kuhaš, pospravljaš, nakupuješ, počivaš …, pa res kvalitetno preživljaš čas z otroki.
Res je grozno iti dopoldne po nakupih v prazno trgovino, v miru doma opraviti gospodinjska dela.
Še huje je, da bodo oče in otroci popoldne sami doma …
[/quote]Ti si mama?
Ti veš kaj sodi v popoldansko ukvarjanje z otroki?
Lepo ti je napisala in vsaka mama ve. kaj sodi med vsa popoldanska družinska opravila.
Podi po otroka v vrtec, v šolo, pelji ga na dejavnost (eno dejvnost).
Udeleži se govorilnih ur, nastopov, bodi ob otroku pri učenju in nalogah.
Ni to, da delaš nalogo z njim ampak, da vedo, da je starš doma.
Lahko, da ima partner, mož prav tako celodnevni urnik in se ne izide.
Saj mi je popolnoma jasno, vsaka mama, katera še ima starše, potem oni opravljajo dolžnost zaposlenih mam, ker jim je ljubše sedeti v službi do 18 ure. Njihovo dolžnost pa opravljajo stari starši. Razumljivo, lepše je biti v službi, takšnim kot si ti.
Brez skrbi do družine in otrok.
Težko boš sedaj dobila kje v proizvodnji, ko večinoma vsi odpuščajo presežne delavce in je upad naročil. Jaz sem šel v nočno in res uživam, 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bonusa in lepo brez šefov na delovnem mestu, boljšega si ne bi mogel želet.
[/quote]
Ja sem bila 3 izmensko delo 2 leti…in ne, ni mi bilo lepo v nočni. Pri nas se je delalo tudi v nočni in ne spalo. Dobila sem pa z nočnah točno minimalca.
Moja je danes ob 19.10 že spala.
mogoče smo tiste egoistične stranke tisti, ki delamo ob še bolj nemogočih urah ves teden zaradi vas ta neegoističnih? ali preprosto vsi v službah, ki zahtevajo “nečloveške” delovnike, nismo pa prodajalke, ki so itak že lep čas najbolj uboge?
[/quote]
Problem je v tem, ker prodajalke dobijo 750€ na TRR za 172 ur dela. Pa skos so tam. Za 750€ na mesec. Z malico vred.
Pa saj ne dela ena prodajalka cel dan? Ne razumem, zakaj vedno “uboge prodajalke”…. saj niso edine z minimalno plačo ali edine, ki delajo v izmenah … nočnih pa tudi nimajo.
[/quote]
Sem prodajalka in se strinjam. Na teden naredim 40 ur, tako kot vsi ostali. Po potrebi kakšno naduro… spet, tako kot vsi ostali.
Pri nas je mogoče bonus le to, da imamo nedelje zaprte. Teden + sobota pa res ni tako hudo. Če delam v soboto, pomeni, da sem en dan v tednu fraj. Takrat malega ne peljem v vrtec in imava cel ljubi dan zase. Kadar delam popoldne, se pač ati z njim ukvarja. Je ravno toliko starš kot jaz in svojo vlogo dobro opravlja.
Gospodinjska opravila si razdeliva približno pol-pol, pa tudi ni noben problem.
Mislim, da vas ima večina bolj probleme z organizacijo časa, kot pa z delovnikom.
Približno tak urnik sem jaz imela prvo leto po porodniški v novi službi – en teden 11h – 19h, en 9h – 17h. Obup, nič od nič od dneva, srce se mi je trgalo, ker sem otroka tako malo videla. Potem sem se uspela zmenit za skrajšan delavnik, en dan na teden delam do 19h, ostalo do 13h. Zame idealno, pa še kolektiv in delo je super. Imam idealne okoliščine!
Ti si mama?
Ti veš kaj sodi v popoldansko ukvarjanje z otroki?
Lepo ti je napisala in vsaka mama ve. kaj sodi med vsa popoldanska družinska opravila.
Podi po otroka v vrtec, v šolo, pelji ga na dejavnost (eno dejvnost).
Udeleži se govorilnih ur, nastopov, bodi ob otroku pri učenju in nalogah.
Ni to, da delaš nalogo z njim ampak, da vedo, da je starš doma.
Lahko, da ima partner, mož prav tako celodnevni urnik in se ne izide.
Saj mi je popolnoma jasno, vsaka mama, katera še ima starše, potem oni opravljajo dolžnost zaposlenih mam, ker jim je ljubše sedeti v službi do 18 ure. Njihovo dolžnost pa opravljajo stari starši. Razumljivo, lepše je biti v službi, takšnim kot si ti.
Brez skrbi do družine in otrok.
[/quote]
Hvala za skrb, a zaenkrat še zmoremo reševati naše družinske težave brez monovske pomoči.
Nismo idealna družina, nismo popolni, a se trudimo, da smo s svojim življenjem čim bolj zadovoljni, četudi zaradi obveznosti družinskih članov včasih tudi težje usklajujemo naše urnike.
Hvala za skrb, a zaenkrat še zmoremo reševati naše družinske težave brez monovske pomoči.
Nismo idealna družina, nismo popolni, a se trudimo, da smo s svojim življenjem čim bolj zadovoljni, četudi zaradi obveznosti družinskih članov včasih tudi težje usklajujemo naše urnike.
[/quote]Zakaj popolna kot si s pomočjo starih staršev seveda, soliš pamet mami, ki ne bo s svojimi v najpomembnejšem terminu dneva? Tudi ona ne potrebuje tvoje monovske pomoči.
Tebi pa vajeti uhajajo iz rok.
Kaj vse počnete z otroki tiste mamice, ki ste z njimi cele popoldneve?
[/quote]Mama ni vsaka mama.
Tudi ti se samo kitiš z besedo.
Dela mame pa predlagaš na druge.
Vsaka mama ve kaj so popoldnevi z svojini dragimi. Tebi je to očitno napor.
Veš smo mame, ki uživamo s svojo družino, ne pa da čepimo kot ti, med štirimi stenami in čakaš večer, da odcapljaš domov, ko otroci zaspijo.
Sem prebrala samo nekaj odgovorov, vendar mislim, da veliko jih komentira kako je to dober delovni čas, niso ga pa sami še preizkusili. Jaz sem ga. Še ko nisem imela otrok in deloma kasneje. In je katastrofa.
Kdor pravi kako se zjutraj da ful uredit – ne, prav veliko se ne da. Niti v trgovino ne moreš prav normalno, ker ne utegneš nakupit, odnest domov in se nato pravočasno prikazati na delovnem mestu.
Ne moreš niti konkretno uredit svoje prehrane. Ob 9.00 se ne moreš najest do 18.00. V službi greš na malico kasneje, ko so običajno vse okoliške menze in gostilne bodisi zaprte, bodisi nimajo več malic. Ješ kar ješ.
Ob 18.00 zaključiš, če hočeš kupit kruh za večerjo, ga v manjših trgovinah že ne dobiš več, trgovski centri so pa veliki in dokler prideš do kakega Spara, ki še ima kruh, je ura 19 preč ko si doma. Cel dan ti gre. Vračunati je treba še parkirišče, če ga nimaš zagotovljenega. Jaz sem morala ob 9.00 ali še prej od doma, da sem iskala parking, včasih sem našla mesto 3, 4 km stran od delovnega mesta, torej sem potem še en čas pešačila ali šla na bus (še dodaten strošek).
Ko sem imela že otroka, sem se poskusila dogovoriti, da bi ga pripeljala kasneje v vrtec (ko sem se odpravila sama od doma), pa niso dovolili, ker da to moti pedagoški proces. Torej niti nisem imela nič od jutranjega druženja z otrokom, do najkasneje 8.00 je moral biti v vrtcu namreč, kasneje ne. Zvečer sem ga dobila že na pol zaspanega, glede na to, da je ob 20.00 že spal, ni bilo veliko druženja. Nekaj cartanja. Ko je v hiši vse potihnilo in je tudi mož postajal že zaspan, sem jaz šele prišla do kakega normalnega obroka. Tik tak ura 22.00. Ob teh urah pa niti na telovadbo več ne moreš.
Meni pač ni bil lep urnik. Nič nimaš od dneva. Vse se lomi. Če je to občasno, ne rečem, če je pa tako res 5 dni na teden in to vsak teden – no, meni ni bilo lepo.
Hvala za skrb, a zaenkrat še zmoremo reševati naše družinske težave brez monovske pomoči.
Nismo idealna družina, nismo popolni, a se trudimo, da smo s svojim življenjem čim bolj zadovoljni, četudi zaradi obveznosti družinskih članov včasih tudi težje usklajujemo naše urnike.
[/quote]Pojasni kako bo mama z triletnikom in petletnikom, ki ji mož dela na terenu in se vrača s poti ob sedmih zvečer, sprejela urnik od desete do osemnajste.
In ne pametuj.
Zakaj popolna kot si s pomočjo starih staršev seveda, soliš pamet mami, ki ne bo s svojimi v najpomembnejšem terminu dneva? Tudi ona ne potrebuje tvoje monovske pomoči.
Tebi pa vajeti uhajajo iz rok.
[/quote]
Očitno ne razumeš razlike v dojemanju situacij.
Jaz s svojim življenjem nimam večjih težav, probleme, ki se pač pojavijo, rešujem z ljudmi v svoji okolici in zato ne iščem monovske pomoči pri njihovem reševanju.
Avtorica teme pa ima težavo s sprejemanjem situacije, v kateri se je znašla in je v v nasprotju z njenimi predvidevanji.
Ker je objavila temo o svojem konfliktu interesov, ji forumaši pač odgovarjamo, kakšno je naše videnje situacije in predlagamo morebitne rešitve, da pretehta stanje in oceni situacijo še skozi ‘druge oči’.
Moj pogled na njeno zadevo je pač takšen, da stanje ni tako grozno, kot je njej sedaj na na sveže videti. Z nekaj drugačnega pristopa in spremembo organizacije obveznosti zna(-jo) čisto lepo zadovoljivo kombinirati svoje družinsko in službeno življenje.