Delovni čas od 10.00 do 18.00
Pojasni kako bo mama z triletnikom in petletnikom, ki ji mož dela na terenu in se vrača s poti ob sedmih zvečer, sprejela urnik od desete do osemnajste.
In ne pametuj.
[/quote]
Zanimivo mi je, da je čisto ‘logično’, da vaši moški praktično vsi delajo cele dneve (upam, da se jim vsaj finančno to izplača in je žena lahko več doma), mame pa ne morejo delati bolj popoldne.
Torej v vaši okolici ni moških, ki bi delali samo ‘normalne’ dopoldanske delovnike?
P.S.: En starš dveh vrtičkarjev lahko koristi krajši delovnik.
Zanimivo mi je, da je čisto ‘logično’, da vaši moški praktično vsi delajo cele dneve (upam, da se jim vsaj finančno to izplača in je žena lahko več doma), mame pa ne morejo delati bolj popoldne.
Torej v vaši okolici ni moških, ki bi delali samo ‘normalne’ dopoldanske delovnike?
P.S.: En starš dveh vrtičkarjev lahko koristi krajši delovnik.
[/quote]Ja seveda lahko koristi krajši delavnik?
Ti si še vedno v dobiš stare Jugoslavije z vsemi privilegiji.
Očitno ne razumeš razlike v dojemanju situacij.
Jaz s svojim življenjem nimam večjih težav, probleme, ki se pač pojavijo, rešujem z ljudmi v svoji okolici in zato ne iščem monovske pomoči pri njihovem reševanju.
Avtorica teme pa ima težavo s sprejemanjem situacije, v kateri se je znašla in je v v nasprotju z njenimi predvidevanji.
Ker je objavila temo o svojem konfliktu interesov, ji forumaši pač odgovarjamo, kakšno je naše videnje situacije in predlagamo morebitne rešitve, da pretehta stanje in oceni situacijo še skozi ‘druge oči’.
Moj pogled na njeno zadevo je pač takšen, da stanje ni tako grozno, kot je njej sedaj na na sveže videti. Z nekaj drugačnega pristopa in spremembo organizacije obveznosti zna(-jo) čisto lepo zadovoljivo kombinirati svoje družinsko in službeno življenje.
[/quote]Seveda imaš težave. In to z organizacijoin neorganiziranostjo. Odgovornost starševstva predlagaš na okolico.
Odobravati urnik, kjer si cel dan zdoma kot starš, je popolnoma nesprejemljivo.
Takšnih urnikov se poslužujejo delodajalci, s čim manj zaposlenimi in s štukanjem s študenti.
Lepo je ena mama napisala.
Otroci so samo enkrat majhni otroci.
Očitno ne razumeš razlike v dojemanju situacij.
Jaz s svojim življenjem nimam večjih težav, probleme, ki se pač pojavijo, rešujem z ljudmi v svoji okolici in zato ne iščem monovske pomoči pri njihovem reševanju.
Avtorica teme pa ima težavo s sprejemanjem situacije, v kateri se je znašla in je v v nasprotju z njenimi predvidevanji.
Ker je objavila temo o svojem konfliktu interesov, ji forumaši pač odgovarjamo, kakšno je naše videnje situacije in predlagamo morebitne rešitve, da pretehta stanje in oceni situacijo še skozi ‘druge oči’.
Moj pogled na njeno zadevo je pač takšen, da stanje ni tako grozno, kot je njej sedaj na na sveže videti. Z nekaj drugačnega pristopa in spremembo organizacije obveznosti zna(-jo) čisto lepo zadovoljivo kombinirati svoje družinsko in službeno življenje.
[/quote]
A si ti kdaj delala tako?
če nisi raje ne pametuj res.
Jaz sem in to v prvi službi – bila sem torej mlada in brez otrok. Pa ti povem, da je uničen cel dan.
Torej začela sem ob 10h, v službo sem imela cca 25 km vožnje – torej vsaj pol ure za vožnjo računaj in še par minut moraš biti prej na delovnem mestu,da se pripraviš – bilo je delovno mesto s strankami – in je bilo potrebno si pripraviti svojo blagajno itd. – tore praktično rabiš cca uro prej od doma, da si pravočasno na delovnem mestu – torej ob 9h… in če še uro prej rabiš doma vsaj,da se urediš poješ zajtrk – je to od 8h naprej…
torej dopoldan je zavožen – nič ne moreš urediti – ne na kakšnih uradih, če kaj potrebuješ, ne v trgovinah, ki se večinoma odpirajo ob devetih, ne v banki, ki se odpre pol ure prej, tudi k zdravniku npr. če bi se hotel naročiti za kakšno stvar je težko,. ker dopoldan ne naročajo v zgodnjih jutranjih urah, ker so rezervirane za nujne primere – po deveti pa se ti moraš že voziti v službo.
Gremo na popoldan – voila – do 18 sem delala, potem je bilo potrebno še zakleniti in pošto odnesti – še tam čakaš,da oddaš, sploh, če je bilo kaj več za oddajati reklamnih materialov, preden sem vse znosila v avto in prišla na pošto in oddala je bila ura ziher med pol sedmo in sedmo in potem še najmanj pol ure vožnje domov – in sem bila doma najprej ob sedmi zvečer – pa še to je bilo, če vse teče po planu…
torej lahko nekaj poješ, se stuširaš počasi, in greš spat…
Ful je res kaj od dneva…
in ob sedmih zvečer nimaš tudi nobene možnosti kjeerkoli še karkoli urejati, če bi kaj potreboval.
Ti povem primer – smo imeli prometno, imela sem nadomestni avto za v službo – ni variante, da bi se lahko zorganizirala, ko je bilo treba nadomestnega vrniti in novega registrirati in se pripeljati v službo . ni šlo na noben način – pol sorodstva smo skupaj zbezlali, da so mamo vozili naokoli, da je to naredila, in potem smo avto prepisovali iz mame na mene. Ni bilo variante,da se jaz z avtom pripeljem na servis po papirje, potem grem peš registrirati nov avto, ki je tam čakal, potem peš nazaj po novega, da se odpeljem v službo – ni variante da to naredil od 8-10 zjutraj, niti če bi me nekdo vozil,da ne bi hodila peš vmes – ne moreš vse to urediti v jutranjih urah, pa še konice so…
Tako “pameten” je tak delovni čas… lahko pa ti pametnjakovička poveš kako bi se tako fino zorganizirala. lahko je pametovat, dokler ne izkusiš tega.
A si ti kdaj delala tako?
če nisi raje ne pametuj res.
Jaz sem in to v prvi službi – bila sem torej mlada in brez otrok. Pa ti povem, da je uničen cel dan.
Torej začela sem ob 10h, v službo sem imela cca 25 km vožnje – torej vsaj pol ure za vožnjo računaj in še par minut moraš biti prej na delovnem mestu,da se pripraviš – bilo je delovno mesto s strankami – in je bilo potrebno si pripraviti svojo blagajno itd. – tore praktično rabiš cca uro prej od doma, da si pravočasno na delovnem mestu – torej ob 9h… in če še uro prej rabiš doma vsaj,da se urediš poješ zajtrk – je to od 8h naprej…
torej dopoldan je zavožen – nič ne moreš urediti – ne na kakšnih uradih, če kaj potrebuješ, ne v trgovinah, ki se večinoma odpirajo ob devetih, ne v banki, ki se odpre pol ure prej, tudi k zdravniku npr. če bi se hotel naročiti za kakšno stvar je težko,. ker dopoldan ne naročajo v zgodnjih jutranjih urah, ker so rezervirane za nujne primere – po deveti pa se ti moraš že voziti v službo.
Gremo na popoldan – voila – do 18 sem delala, potem je bilo potrebno še zakleniti in pošto odnesti – še tam čakaš,da oddaš, sploh, če je bilo kaj več za oddajati reklamnih materialov, preden sem vse znosila v avto in prišla na pošto in oddala je bila ura ziher med pol sedmo in sedmo in potem še najmanj pol ure vožnje domov – in sem bila doma najprej ob sedmi zvečer – pa še to je bilo, če vse teče po planu…
torej lahko nekaj poješ, se stuširaš počasi, in greš spat…
Ful je res kaj od dneva…
in ob sedmih zvečer nimaš tudi nobene možnosti kjeerkoli še karkoli urejati, če bi kaj potreboval.
Ti povem primer – smo imeli prometno, imela sem nadomestni avto za v službo – ni variante, da bi se lahko zorganizirala, ko je bilo treba nadomestnega vrniti in novega registrirati in se pripeljati v službo . ni šlo na noben način – pol sorodstva smo skupaj zbezlali, da so mamo vozili naokoli, da je to naredila, in potem smo avto prepisovali iz mame na mene. Ni bilo variante,da se jaz z avtom pripeljem na servis po papirje, potem grem peš registrirati nov avto, ki je tam čakal, potem peš nazaj po novega, da se odpeljem v službo – ni variante da to naredil od 8-10 zjutraj, niti če bi me nekdo vozil,da ne bi hodila peš vmes – ne moreš vse to urediti v jutranjih urah, pa še konice so…
Tako “pameten” je tak delovni čas… lahko pa ti pametnjakovička poveš kako bi se tako fino zorganizirala. lahko je pametovat, dokler ne izkusiš tega.
[/quote]Ona se organizira.
Vključi sorodnike ali svojo mamo, da teće v šolo po njene otroke in, ko jih nahrani pove pravljico in da spat ona pricaplja domov. Takšen urnik ji je še povšeči.
Ampak kje je mož? V popoldanski izmeni.Obema pade breme iz ramen.
Kaj vse počnete z otroki tiste mamice, ki ste z njimi cele popoldneve?
[/quote]
Kako kaj počnemo z otroki??? Ja, z njimi smo, igramo se, delamo naloge, gremo ven, se pogovarjamo, beremo pravljice, kuhamo skupaj, ustvarjamo, gremo v knjižnico … To, kar počnemo z njimi tudi čez vikend in vedno, ko smo lahko skupaj. Zato pa imamo otroke oziroma družino! In ti popoldnevi med tednom so tako kratki, da v resnici še zmanjka časa za vse, kar bi radi počeli. Ker se imamo skupaj lepo in logično je, da kateremukoli staršu ni v interesu, da ima tak delovni čas, da otrok praktično ne vidi.
Midva s partnerjem oba delava dopoldne, od 7. do 15. ure nekje, lahko začneva tudi prej ali kasneje, važno, da je vse narejeno in da imaš mesečno dovolj ur. Do 16. ure tako pridemo domov, nekaj skupaj pojemo, gremo malo ven, pa je ura že sedem, ko je čas za večerjo in pripravo na spanje. Popoldne se tik tak obrne, če ima kakšen od otrok tista dan še kakšno dejavnost ali imamo kakšno obveznost, pa sploh. Seveda pride kdaj tudi do tega, da je z otroki le eden od naju, ampak da bi bilo tako na dolgi rok in vsak dan ter bi se videvali le zjutraj, zvečer in med vikendi pa nobenemu od nas ne bi bilo všeč.
Avtorico zato popolnoma razumem in ji želim, da to službo vzame samo kot začasno ter skuša najti drugo, boljšo, z bolj normalnim delavnikom. Sama sem imela pred tem odlično službo, ki pa je bila v Ljubljani. Zaradi vožnje sem izgubljala vsaj uro in pol do dve uri dnevno, kar se mi je zdelo občutno preveč, zato sem službo zamenjala. Moj prosti čas in to, da ga lahko preživljam z družino, je vsekakor moja prioriteta.
Kako kaj počnemo z otroki??? Ja, z njimi smo, igramo se, delamo naloge, gremo ven, se pogovarjamo, beremo pravljice, kuhamo skupaj, ustvarjamo, gremo v knjižnico … To, kar počnemo z njimi tudi čez vikend in vedno, ko smo lahko skupaj. Zato pa imamo otroke oziroma družino! In ti popoldnevi med tednom so tako kratki, da v resnici še zmanjka časa za vse, kar bi radi počeli. Ker se imamo skupaj lepo in logično je, da kateremukoli staršu ni v interesu, da ima tak delovni čas, da otrok praktično ne vidi.
Midva s partnerjem oba delava dopoldne, od 7. do 15. ure nekje, lahko začneva tudi prej ali kasneje, važno, da je vse narejeno in da imaš mesečno dovolj ur. Do 16. ure tako pridemo domov, nekaj skupaj pojemo, gremo malo ven, pa je ura že sedem, ko je čas za večerjo in pripravo na spanje. Popoldne se tik tak obrne, če ima kakšen od otrok tista dan še kakšno dejavnost ali imamo kakšno obveznost, pa sploh. Seveda pride kdaj tudi do tega, da je z otroki le eden od naju, ampak da bi bilo tako na dolgi rok in vsak dan ter bi se videvali le zjutraj, zvečer in med vikendi pa nobenemu od nas ne bi bilo všeč.
Avtorico zato popolnoma razumem in ji želim, da to službo vzame samo kot začasno ter skuša najti drugo, boljšo, z bolj normalnim delavnikom. Sama sem imela pred tem odlično službo, ki pa je bila v Ljubljani. Zaradi vožnje sem izgubljala vsaj uro in pol do dve uri dnevno, kar se mi je zdelo občutno preveč, zato sem službo zamenjala. Moj prosti čas in to, da ga lahko preživljam z družino, je vsekakor moja prioriteta.
[/quote]To je to.
Zato, da je lahko mama z otroki doma
Zato pa odkloni neprimeren delovni čas od 10-18, ker je to urnik samo za samske ali tiste, ki prelagajo obveznosti družine na svoje starše.
[/quote]
pa tudi za samske ni. tudi samski si zasluži kaj prostega časa, da lahko npr. gre zvečer na sprehod v miru, ali teči, ali na telovadbo, da se malo sproti. če prideš domov ob sedmih zvečer pač to ni mogoče. Nihče si ne zasluži takšnega delovnika.
pa tudi za samske ni. tudi samski si zasluži kaj prostega časa, da lahko npr. gre zvečer na sprehod v miru, ali teči, ali na telovadbo, da se malo sproti. če prideš domov ob sedmih zvečer pač to ni mogoče. Nihče si ne zasluži takšnega delovnika.
[/quote]Res je. Prav imaš.
Morala bi napisati, morda raje sprejmejo takšen urnik le samski, pa še to z izjemoma.
Kako kaj počnemo z otroki??? Ja, z njimi smo, igramo se, delamo naloge, gremo ven, se pogovarjamo, beremo pravljice, kuhamo skupaj, ustvarjamo, gremo v knjižnico … To, kar počnemo z njimi tudi čez vikend in vedno, ko smo lahko skupaj. Zato pa imamo otroke oziroma družino! In ti popoldnevi med tednom so tako kratki, da v resnici še zmanjka časa za vse, kar bi radi počeli. Ker se imamo skupaj lepo in logično je, da kateremukoli staršu ni v interesu, da ima tak delovni čas, da otrok praktično ne vidi.
Midva s partnerjem oba delava dopoldne, od 7. do 15. ure nekje, lahko začneva tudi prej ali kasneje, važno, da je vse narejeno in da imaš mesečno dovolj ur. Do 16. ure tako pridemo domov, nekaj skupaj pojemo, gremo malo ven, pa je ura že sedem, ko je čas za večerjo in pripravo na spanje. Popoldne se tik tak obrne, če ima kakšen od otrok tista dan še kakšno dejavnost ali imamo kakšno obveznost, pa sploh. Seveda pride kdaj tudi do tega, da je z otroki le eden od naju, ampak da bi bilo tako na dolgi rok in vsak dan ter bi se videvali le zjutraj, zvečer in med vikendi pa nobenemu od nas ne bi bilo všeč.
Avtorico zato popolnoma razumem in ji želim, da to službo vzame samo kot začasno ter skuša najti drugo, boljšo, z bolj normalnim delavnikom. Sama sem imela pred tem odlično službo, ki pa je bila v Ljubljani. Zaradi vožnje sem izgubljala vsaj uro in pol do dve uri dnevno, kar se mi je zdelo občutno preveč, zato sem službo zamenjala. Moj prosti čas in to, da ga lahko preživljam z družino, je vsekakor moja prioriteta.
[/quote]To je to.
Mama ni vsaka mama.
Tudi ti se samo kitiš z besedo.
Dela mame pa predlagaš na druge.
Vsaka mama ve kaj so popoldnevi z svojini dragimi. Tebi je to očitno napor.
Veš smo mame, ki uživamo s svojo družino, ne pa da čepimo kot ti, med štirimi stenami in čakaš večer, da odcapljaš domov, ko otroci zaspijo.
[/quote]
Hja, kdaj pa kdaj bi prav z veseljem menjala svoje delo za takšno, kjer bi lahko čepeč med štirimi stenami samo brezskrbno čakala, da pride večer in s tem čas za miren sprehod domov …
Res je. Prav imaš.
Morala bi napisati, morda raje sprejmejo takšen urnik le samski, pa še to z izjemoma.
[/quote]
morali bi nasploh omejiti ta preseravanja okoli otrok in samskosti in nesamskosti.
zaradi raznoraznih otrok, neg, odsotnosti (predvsem) mam, pa počitnic, pa dopustov, pa partner ima takrat kolektivca ipd sranje, mnogokrat pade veliko na samske ali tiste, ki imamo že odrasle otroke. meni je na ta račun ostal lani popolnoma ves neizkoriščen dopust in pridelanih 1.327 nadur, ki se ne plačajo, menda jih lahko pokoristim. kdaj?
Seveda imaš težave. In to z organizacijoin neorganiziranostjo. Odgovornost starševstva predlagaš na okolico.
Odobravati urnik, kjer si cel dan zdoma kot starš, je popolnoma nesprejemljivo.
Takšnih urnikov se poslužujejo delodajalci, s čim manj zaposlenimi in s štukanjem s študenti.
Lepo je ena mama napisala.
Otroci so samo enkrat majhni otroci.
[/quote]
Lepo, da so očetje v vseh družinah z majhnimi otroki doma cele popoldneve, da ne delajo nadur, da si vsi vzamejo čas za popoldansko družinsko druženje doma in na prostem, obiske knjižnic, trgovin.
Aja. Saj res, popoldne, zvečer in ponoči ne dela nihče.
A ne veš, da imajo moški vsi po vrsti ful pomembne službe, v katerih so nepogrešljivi, tolčejo nadure, ne morejo na nego, delajo do večera, ni da ni. Ampak pri vseh teh silnih karieristih se morajo ženske še vedno za 700 evrov na sihtu ubijat in doma vse same rihtat, ker denarja za čistilko kljub njegovim 60 urnim tedenskim delavnikom ni.
Me pa zabava ta logika. Če je mož v službi do večera, za otroke skrbi žena. Če je žena v službi do večera, je pa to pretirano obremenjevanje babice in znak, da žena ne mara lastnih otrok.
Ne,taka logika je vsekakor preživeta in na srečo družine, ki jih poznam, funkcionirajo drugače, saj se oba starša trudita, da sta čim več z otroki. Če eden kdaj dela do večera, nadure, popoldne itd., si skuša vzeti čas za otroke kdaj drugič oziroma se starša v preživljanju časa z otroki izmenjujeta, kar je edino prav in tudi edino odgovorno.
Ne vem, v kakšnem okolju živiti vi, da opažate odsotne očete – kaj takega je v Ameriki recimo zelo običajno, tudi v Sloveniji je morda nekoč bilo, danes pa nikakor ni več. Obstajajo seveda izjeme, kot je recimo Borut Pahor, ki javno razlaga, kako je vzgojo prepuščal Tanji, ker se mu je zdelo, da mora delati kariero. A ne verjamem, da je takih moških (ali pač žensk) veliko.
A si ti kdaj delala tako?
če nisi raje ne pametuj res.
Jaz sem in to v prvi službi – bila sem torej mlada in brez otrok. Pa ti povem, da je uničen cel dan.
Torej začela sem ob 10h, v službo sem imela cca 25 km vožnje – torej vsaj pol ure za vožnjo računaj in še par minut moraš biti prej na delovnem mestu,da se pripraviš – bilo je delovno mesto s strankami – in je bilo potrebno si pripraviti svojo blagajno itd. – tore praktično rabiš cca uro prej od doma, da si pravočasno na delovnem mestu – torej ob 9h… in če še uro prej rabiš doma vsaj,da se urediš poješ zajtrk – je to od 8h naprej…
torej dopoldan je zavožen – nič ne moreš urediti – ne na kakšnih uradih, če kaj potrebuješ, ne v trgovinah, ki se večinoma odpirajo ob devetih, ne v banki, ki se odpre pol ure prej, tudi k zdravniku npr. če bi se hotel naročiti za kakšno stvar je težko,. ker dopoldan ne naročajo v zgodnjih jutranjih urah, ker so rezervirane za nujne primere – po deveti pa se ti moraš že voziti v službo.
Gremo na popoldan – voila – do 18 sem delala, potem je bilo potrebno še zakleniti in pošto odnesti – še tam čakaš,da oddaš, sploh, če je bilo kaj več za oddajati reklamnih materialov, preden sem vse znosila v avto in prišla na pošto in oddala je bila ura ziher med pol sedmo in sedmo in potem še najmanj pol ure vožnje domov – in sem bila doma najprej ob sedmi zvečer – pa še to je bilo, če vse teče po planu…
torej lahko nekaj poješ, se stuširaš počasi, in greš spat…
Ful je res kaj od dneva…
in ob sedmih zvečer nimaš tudi nobene možnosti kjeerkoli še karkoli urejati, če bi kaj potreboval.
Ti povem primer – smo imeli prometno, imela sem nadomestni avto za v službo – ni variante, da bi se lahko zorganizirala, ko je bilo treba nadomestnega vrniti in novega registrirati in se pripeljati v službo . ni šlo na noben način – pol sorodstva smo skupaj zbezlali, da so mamo vozili naokoli, da je to naredila, in potem smo avto prepisovali iz mame na mene. Ni bilo variante,da se jaz z avtom pripeljem na servis po papirje, potem grem peš registrirati nov avto, ki je tam čakal, potem peš nazaj po novega, da se odpeljem v službo – ni variante da to naredil od 8-10 zjutraj, niti če bi me nekdo vozil,da ne bi hodila peš vmes – ne moreš vse to urediti v jutranjih urah, pa še konice so…
Tako “pameten” je tak delovni čas… lahko pa ti pametnjakovička poveš kako bi se tako fino zorganizirala. lahko je pametovat, dokler ne izkusiš tega.
[/quote]
Nič jasno.
Mož ni mogel urediti namesto tebe, četudi je, očitno, imel boljši urnik dela?
Mamo so sorodniki lahko vozili naokrog, tebe pa niso mogli?
Avtoservisi in registracijske službe marsikje delajo že ob 7. uri ali do 20., večinoma imajo odprto ob sobotah. Velikokrat so v večjih mestih, kjer je problem z jutranjim zastoji, locirani v istih ali bližnjih stavbah.
Nadomestna vozila, če razložiš situacijo, po sodijo za malo dlje časa ali kako drugače skušajo pomagati strankam.
morali bi nasploh omejiti ta preseravanja okoli otrok in samskosti in nesamskosti.
zaradi raznoraznih otrok, neg, odsotnosti (predvsem) mam, pa počitnic, pa dopustov, pa partner ima takrat kolektivca ipd sranje, mnogokrat pade veliko na samske ali tiste, ki imamo že odrasle otroke. meni je na ta račun ostal lani popolnoma ves neizkoriščen dopust in pridelanih 1.327 nadur, ki se ne plačajo, menda jih lahko pokoristim. kdaj?
[/quote]
1327 nadur?!?
Na dva od treh delovnih dni opravljen še en dodaten delovnik?!?