Ah kje pa…. za to, da nekdo presodi, da so zafurali vzgojo mora bit ustrezno izobražen, to ne more vedet en tak običajen človek, ki piše po forumu, mogoče po kakem drugem forumu, tisti bi lahko vedeli, če pa piše na mon pa ziher nima pojma….. cccccc[/quote]

jaz vedno trdim, če se otrok zdravi pri psihiatru naj se tudi starši.[/quote]
Itak, ker po njih je revček postal takšen…

Kdo je pa kakšno diagnostiko dal?

Samo svoje mnenje pišejo. Kot jo poda zdravnik. Ljudje pa imajo z boleznimi takimi in drugačnimi toliko izkušenj, da je čisto normalno, da napišejo svoje mnenje in je večkrat potem diagnoza pravilna. Kaj misliš, da zdravniki pa podajajo kar pravilne diagnoze. Ne imej zdravnike za “bogove”. Ponavadi tekom let šele določijo pri “duševnih” obolenjih pravilno diagnozo. In tu pa prav pridejo ljudje, ki so dali skozi enake simptome in se hitreje lahko ugotovi na čem je punca.[/quote]

Tisti, ki je napisal da ” nima depresije, temvec osebnostno motnjo”.
In tisti, ki pisete, da je tako zaprmej zaradi “helikopter” starsev.
Lahko bi nekdo tudi tako napisal, da se na tak nacin kazejo prodromi shizofrenije.

Še to. Za otrokovo samopodobo je v veliki meri odgovoren oče, ki je v tej družini kje?

Haha, otrok pa res nikoli ne vzgajaš vseh enako, ker to je povsem zgrešeno! Ne moreš Miha in Jako enako vzgajat, ker sta si že karakterno različna, pa še pozicijsko v družini je velika razlika med mlajšim in starejšim, v njunem odnosu, ne v odnosu staršev do njiju.
Pa saj to že ptički čivkajo.

Ni nujno, da je oče. Lahko je dedek. Lahko pa sploh ne neka oseba, ampak cel kolektiv, recimo pri športu, ko je otrok del nečesa večjega in si tam kuje samopodobo.

Tvoja hčerka nima depresije ampak osebnostno motnjo. Preberi na netu imaš ogromno testov.

[/quote]
Osebnostna motnja, ali čustvena motnja to je samo olepšava, v resnici gre za depresijo. Zdravi se pa z fizičnim delom. Mamica, zelo malo si kriva, hotela si vzgojiti najbolje in te popolnoma razumem. Ne rini v njo in stoj ji toliko ob strani, kolikor ti dovoli, nič kuhanja, nič pranja, nič sendvičev, naj si dela sama. Preberi si članek o SKODELICI KAVE na drugačen način.

Draga avtorica teme!

Ker ne poznam vaše družine in ker predvsem nisem v vaši koži, bom opisala samo svoje izkušnje, morda vam bodo kaj pomagale. Bila sem najstnica, ki je prebolela klinično depresijo. In nekako sem to stanje prerasla, se ni ponovilo. Sedaj sem dokaj uspešna odrasla oseba, poročena, mama (otroka imata drugačen značaj od mene).
1. Depresija je med drugim posledica kemičnega neravnovesja v možganih (nima zveze z razvajenostjo, vzgojo ipd.)
2. V času zdravljenja sem bila prisotna na številnih skupinah skupaj s starši in takorekoč VSI starši pravijo, da so storili vse za otroka in da ne vedo v čem je problem. In na skupinah VSI otroci povejo diametralno nasprotno. Ampak, ali to pomeni, da so ti otroci DOBRI ljudje, starši pa SLABI. Po mojih izkušnjah ne. Gre za to, da starši in otroci dostikrat niso osebnostno KOMPATIBILNI. Včasih gre res za hude probleme, zlorabo, zanemarjanje otroka. Ampak večinoma, vsaj v mojem primeru je bilo tako, se starši in otroci značajsko ne ujemajo. Jaz sem recimo umirjena, rada analiziram stvari, tolerantna. Moja mama pa je izredno energična, hitro poda sodbo o stvareh, četudi morda ne misli resno. Ima ogromno energije, veliko govori … Mene je, ko sem živela z njo, enostavno ‘zmatrala’. Njej je šlo pa na živce, zakaj sem brez energije, zmatrana, zamišljena … Povrhu vsega nama v podrobnostih nikoli niso všeč enake stvari – od filmov do političnega nazora. Z leti sem nekako postala bolj potrpežljiva z njo, spremenila način komunikacije. Pa ne dela nič narobe – samo nisva za skupaj, tako kot tudi vsak moški in ženska ne bi mogla biti dober zakonski par.
3. Na vašem mestu bi hčeri najprej skušala znova napotiti na psihiatrično pomoč. Tudi biti hospitaliziran ni tak bav bav – v času hospitalizacije imaš delavnice, kjer se naučiš novega načina komuniciranja, skrbi za sebe itd. Pa še nekaj – če vam reče, da fantu ni mar zanjo, da se počuti neprivlačno, debelo, karkoli: prisluhnite ji, naj vam razloži, zakaj meni tako (tudi, če se vam vse to ne zdi resnično). Vaša hči ima pravico, da čuti po svoje, da dojema stvari po svoje, da ima svoj pogled na svet. In, mimogrede, če je fant res tako malo z njo – še odrasle ženske so potrte, če mož preživlja z njimi premalo časa (pa čeprav je vzrok služba). Mogoče ima tehten vzrok, da ni zadovoljna s svojim partnerskim odnosom.

V tem odlomku se vidi, da rabiš ti neko pomoč bolj kot ona. Koji k… tebi ni jasno? A ti veš, da hči ni tvoja lutka, ki bo na komando spremenila razpoloženje, zato da ne bo tvoje “dragocene družine morila”? Na silo naj bo vesela, ker mamici in očiju tako paše, ane?

Najprej odrasti ti, mal izklopi egocentrizem, pomisli, da človeško bitje ni na svetu za tvojo zabavo kot en hišni ljubljenček (ker ravno tako se obnašaš) in se sprijazni s tem, da ČLOVEK MORA MET LASTNO RAZPOLOŽENJE (tudi če je depresivno) in to ne takega, kot si ti želiš. Ne bodi en happy-happy-fašist.

Hahahahahahaa, takšne oslarije pa težko kje drugje prebereš.

Stari deloholični prčkači bi drugim vsiljevali svoj smisel življenja.

Naše telo/ožgani skozi nihanje razpoloženja spreminjajo kemično stanje telesa in če je nekdo skozi pod psihičnim pritiskom okolice se to pozna na telesu, kot se pozna če je nekdo v dobri družbi in nasmejan.
Že če gledaš “zamorjen” film imaš drugačno “kemično stanje telesa” kot če gledaš komedijo.

Po fizičnem delu je človek telesno utrujen nikoli depresiven. Fizični napor zdravi.

Pa ne smej se preveč, raje pojdi kaj delat, mogoče ti uspe….

Aha, fizično delo povzroči fizično utrujenost in zdravi depresijo, hahaha. Zjutri, ko fizične utrujenosti več ni, pa jovo na novo matrat se fizično, da nimaš cajta razmišljat. In greš kot suženj skozi življenje. Se pravi imaš izbiro med mentalno in fizično utrujenostjo. Super recept, res :)))))))

Ja, lej, če te glava boli, si roko odseki, boš hitr pozabu na glavobol :))))))))

Pozdravljena,

ker imamo tudi pri nas zelo podoben primer, hči stara 16,5 let bom zelo vesela, če se mi oglasiš na mail: [email protected].
Mogoče nama bo skupaj lažje.
Hvala.

Z ždenjem v hiši se depresije ne rešiš, žal ali na srečo. In z goltanjem tablet tut ne.
Zdej pa razmišljaj dalje, če imaš s kom…. :/

[/quote]

Naše telo/ožgani skozi nihanje razpoloženja spreminjajo kemično stanje telesa in če je nekdo skozi pod psihičnim pritiskom okolice se to pozna na telesu, kot se pozna če je nekdo v dobri družbi in nasmejan.
Že če gledaš “zamorjen” film imaš drugačno “kemično stanje telesa” kot če gledaš komedijo.

To seveda drži, samo pri sebi opažam, da to ‘kemično ravnovesje’ spravi iz ravnovesja tudi kak manjši razlog – name recimo vpliva že vreme. Ampak pomaga, če greš (pravočasno, preden zdrkneš navzdol) na dolg sprehod ali kaj takega.
Sicer sem jim predvsem skušala svetovat, da naj poiščejo strokovno pomoč. Mame so občutljive – zna bit, da je avtorica posta zaradi kritičnih (četudi objektivnih) odgovorov že nehala brat odgovore in v zvezi s hčerjo ukrepala bogve kako (morda sploh ne, ali pa narobe). Se sprašujem, koliko s kritiziranjem mame dejansko pomagamo tej hčeri? Po moje sploh ne …