DOBRO JUTRO
Meni je pa danes eno res lepo jutro! Včeraj bila na nuhalni svetlini, vse o.k., pikica v trebuhu raste in se razvija. Komaj čakam, da danes pridem domov, da še “ta velikemu bratcu” povem, za bodočega bratca ali sestrico. Do sedaj smo ga namreč za to informacijo prišparali, da ne bi bilo preveč žalosti v kolikor bi bilo kaj narobe.
Lep in srečen dan , kljub dežju , vsem mamicam, očkom, tetam, stricom…..
Maja
Ojla BUM. Sem se že spraševala kje hodiš in kako prvo trimesečje, no in zdaj je mimo. Koliko je že tvoj starejši star? Se spomnim ko sva midva povedala našemu takrat 5,5 letniku, da bomo imeli dojenčka in ni verjel, se smejal in govoril, da je to nemogoče, SAJ SPLOH NIMAM TREBUHA je izjavil.No in potem sva štela, pa merila, pa na UZ gledala, danes pa je videti tako vesel, da ima bratca.Najraje vidi, ko vsi trije igramo nogomet, Žiga pri meni v naročju :)))
Pobožaj pikca in lepo se imejte.
Pri nas bo verjetno malce drugače. Naš zdaj 6,5 letnik si neznansko želi imeti dojenčka ( fant/punca = vseeno) in lani, ko smo žal imeli smolo je bilo za njega prehudo, ker iz pikice v trebuhu ni bilo nič. Zato tokrat še nisva povedala, dokler vsaj prvi trije meseci ne gredo skozi in se vsaj delno prepričamo, da je pikica o.k..
Kar se pa nogometa tiče… Urban je čisto nor nanj in je prepričan, da se da tako s fantki kot s punčkami brcati žogo. No, jaz upam, da bo takega prepričanja ostal tudi kasneje, v kolikor resnično dobi sestrico in ne bratca.
LP Maja
A pol sta pa enak stara, se mi je malo svitalo, ampak vseeno iz previdnosti, da kozla ne ustrelim. Potem ste začeli letos guliti klopi? In kako vam gre, ste zadovoljni. Mene namreč naša zelo skrbi, pa vsi pravijo kaj norim češ saj se samo igrajo. Samo kaj ko je treba vzgajat od začetka. Če sem čisto iskrena mi je vseeno ali osvoji njihov kriterij “pravilno drži svinčnik” saj je itak levičar (ti pa počnejo vse nekaj po svoje), ampak ko pa učiteljica pove, da mu ne gre ritmika, da ne upošteva navodil in da ima dolg reakcijski čas (če sem prav napisala) me pa začne hudo skrbeti, saj zdaj gradimo temelje za kasneje, torej ga ne morem pustiti v smislu “bo ko bo”. In naj še kdo reče, da prva triada 9-letke ni naporna. Mi2 se kar fajn nasekirava.
Ja tudi mi smo letos začeli guliti klopi. Naš je nad šolo ves navdušen in tudi težav zaenkrat še ni. Upam, da bo tako tudi v bodoče. Pri nas je ravno nasprotno, jaz sem mnenja, da je površen in nenatančen, učiteljica pa ravno nasprotnega mnenja, da je za njegovo starost in dojemljivost izredno natančen in sledljiv navodilom. Mene pri tej 9- letki moti predvsem to, da je težko začeti že s prvim razredom uvajati delovne navade v smislu šole, ker domačih nalog ni, posebnega učenja tudi ne, tako da je prihod iz šole kot bi prišli iz vrtca. Opažam pa, da je otrok vidno bolj utrujen zlasti proti koncu tedna in ja, je 9 letka za 6-letnike naporna, kljub temu, da je videti kot da je vse skupaj le bolj organizirana igra.
Ni kaj, tak je sistem in se je treba z njim spopast. Glede tvojega pa mislim, da ni potrebne pretirane skrbi, ker enim gre hitreje, drugim počasneje in pri tej starosti tudi meseci štejejo in ne samo leta . Sem prepričana, da bo na koncu še vse kot mora biti.
LP Maja
Ja, mi2 mu dajeva tudi doma naloge (vseznalčki, pikapoloničina šola za šalo in druge vadnice za starost 4-5 let), saj vse skupaj izgleda kot eno igranje. In kar lepo dela, včasih se bolj potrudi, drugič manj. Zmenjeni smo, da ko ima trening je to ena stran (dve nalogi približno), ko pa nima nič pa dve strani. Zaenkrat nam več ali manj uspeva se držati dogovorov. Da je bolj zanimivo, pa nama tudi on daje naloge in ima redovalnico za naju z atom. Mi2 z atom pa kao tekmujeva med sabo kdo bo boljši. Naloge riše in piše sam (včasih tudi jaz njemu kakšen test sestavim na ta način, da niso vadnice vedno na tapeti) in potem nama poda natančna navodila in vedno znova me osupne njegovo govorjenje, ki za moj okus kar preveč meji na književni jezik (ker se pač nisem vajeta tako pogovarjat). Moram priznati, da je na govornem področju najboljši v razredu, medtem ko mu matematika ne diši. Tudi učiteljica je mnenja, da ga s tem ne obremenjujeva (torej postopava prav), sama pa želim, da bo pridobil delovne navade glede nalog. Saj potem ne bom mogla kar pričakovati, da se bo vsak dan po šoli doma vsedel in delal naloge, če ne bo vajen tega. Takšno je moje razmišljanje, vem pa, da se veliko staršev ne strinja z mano, češ, da ga ne bi smela tako zaposlovati. Upam in verjamem, da si bom čez čas lahko rekla, da sem izbrala pravo pot.
LP, Piki Miki
Jaz se običajno oziram zgolj na svoja in seveda tudi moževa prepričanja , bolj malo me zanimajo mnenja ostalih, sploh kar se mojega otroka tiče. Ups, pa da ne bo pomote,vsekakor upoštevam priporočila, pripombe itd od vzgojiteljice, no trenutno zdaj od šolske učiteljice.
Lep dan še naprej in uživajte v majhnih radostih današnjega dne, jutri je že petek.
LP Maja