Dokaj premožna, precej zaposlena, bližam se 60. letu, ampak sama!
Če bi bila na tvojem mestu, bi skušala dobiti informacije, kateri družini v svoji okolici bi s svojim denarjem in premoženjem v hudi stiski lahko pomagala. Npr. perspektivnim otrokom, ki imajo bolno mamo samohranilko, ki jim ne bo mogla financirati študija, kakšnemu invalidu, ki se je znašel v stiski in zaradi invalidnosti potrebuje preureditev hiše ipd. Jaz bi želela po smrti pomagati ljudem v težki stiski.
Sem na istem, no, nimam vsega toliko, nekaj je .
Razmišljam že nekaj časa, da bi se taki lahko čez določen čas združili v nečem.
V kakšno obliko sobivanja, druženja, plemenitenja našega časa, znanja, sposobnosti, na različne načine in oblike.
Imam čudovito posestvo, ki bi ga lahko izkoristili za marsikaj.
Kar kliče po ljudeh, ki bi znali v tem zaživeti.
Meni današnje oblike domov za starejše niti pod razno ne pridejo v poštev.
Popolnoma nekaj drugega pa bi bilo kvalitetno življenje z vsem, kar na starost ljudje potrebujemo, vendar nismo razčlovečeni, temveč spoštovani del ostale populacije.
Ne vem. A bi bila pripravljena posvojiti kakšnega otroka? Lahko večjega, ne prav majhnega. Na daljavo, kot pravijo. Ali zapustiti imetje kakšni varni hiši? Sedaj imaš več časa za razmislek. Ne razmišljaj o tem, kako prazno življenje imaš. Poskusi raje, kako ga napolniti. Saj ne rabi z moškimi, tudi to je obveza, kot otrok 😊. Še vedno pa lahko koga srečaš, pri 60ih ni konec življenja. Jaz ta leta komaj čakam, da si malo spočijem. Ne glede na to, da si bolj samotarski tip, lahko komu zelo pomagaš. Npr. komu pomagati pokriti stroške šolanja, stroške treningov ipd. Ne čakaj na smrt, da komu zapustiš imetje. Poskusi poiskati nekaj že sedaj. Ko vidiš rezultate in srečo nekoga, ki si mu ti osebno pomagala, ko to doživiš in občutiš, je to to. Lahko storiš tudi anonimno, če ne maraš osebnih stikov, vsaj na začetku.
Pač postaviš pogoj, da tvojega imena ne smejo razkriti. Človeka plemenitijo njegova dejanja bolj kot denar, ki ga premore.
Srečno
Nikoli v, ni prepozno najdi si osebo, ki bo rada preživljala čas s tabo in prepričana sem, da boš našla pravo pot. Samo ne biti sama druži se pejdi ven in uživaj 🙂 vedno se najde oseba, ki te bo imela rada in ti pomagala, ko sama več ne boš morala. SO osebe vseh spolov, ki rabijo družbo in znajo vračati.
glede na to kar sta dosegla z bivšim možem in si s tem zadolovoljna, pač zapust vse tisti stvari, ki jo vidiš takšno kakor je… Torej hišo zapustiš hiši, avto avtomobilu itd.. Napišeš v oporoku samo, da ne dobi tisto kar je tvoje nekdo za katerega nočeš da dobi to hišo, avtomobil, televizor, kuhinski pribor itd. in greš zadovoljna v večna lovišča.
Kako neznačilno za Slovence. Klasična zgodba tvojega tipa bi se v 98{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} iztekla tako, da bi brat izpodbijal pogodbo, kakršno koli sta že imeli ti dve osebi, zahteval od te ženske vsaj nujni delež.. in glede na to, kakšna je bila ta ženska, se ji najbrž ne bi dalo bockat in bi prepustila temu bratu tisto, kar bi hotel. Lepo, da obstajajo tudi take zgodbe, kot je tvoja. 11 let popolne oskrbe nepokretne osebe ni mačji kašelj. Resnična navezanost pa je sploh neprecenljiva. Niti pri sorodnikih in lastnih otrocih do ostarelih staršev tega skoraj ne vidiš. Kaj šele pri tujem človeku. Dokaz, da je prijateljstvo nekaj izredno lepega.
Tudi sam se po naključju spoznal z eno gospo. Visoko izobražena, bolana. In rabila je kar cca tri leta ,da je videla ,da mi ni samo do denarja. Sicer ima otroke in z njimi sem v zelo lepem odnosu. Sam bom premoženja in se borim skozi življenje. A vedno sem ji na voljo za pomoč podporo vse ki uredim pomaga popravljam po hiši jo vozim itd itd. Imam eno hčerko , in zadnjič mi reče veš res cenim to najino prijateljstvo in sem razmišljala da bi po smrti dala eno stanovanje tvojo hčerki ,da bi živela da ima vsaj eno garsonjero. Tako sem bi šokiran ko mi je to rekla. Nikoli si nisem mislil ,kaj takega. Sej mi tudi plača ko kaj delam a veliko ji tudi zastonj kot resnični prijatelj naredim. Vse ki zaupa se tako globoke skrivnosti. In prijateljstvo med dvema je najvec vredno.
Zelo sem presenečen nad odzivi. Meni se to nikakor ni zdelo z moje strani dejanje, vredno pohvale. Zdelo se mi je normalno, da ta ženska, ki je toliko let tako lepo skrbela za sestro, tudi dobi njeno premoženje. Kot rečeno, midva s sestro si nikoli nisva bila ne vem kako blizu. Ko sta se starša ločila (jaz sem bil star šele 10 let), sta se tako mama kot oče znova poročila, že bolj na “stara leta” (mama me je imela pri 39tih). Oče je osnoval novo družino s skoraj 30 let mlajšo žensko, mati se je poročila z vrstnikom, ki je bil dober očim. Vsi, razen očetove žene in njunih dveh otrok so že pokojni. Seveda sem se odrekel tudi svojemu deležu po očetu. Ali naj bi iz stanovanja metal svojo mačeho in polsestro ter polbrata? Oni so si naredili svoj dom, za izplačat niso imeli ničesar. Itak, da sem se odpovedal. Sva pa s sestro dobila vsak pol po mami in očimu (on ni imel svojih otrok). To mi je kar veliko pomagalo pri moji lastni nepremičnini in za to sem hvaležen.
Ne vem, meni se te stvari zdijo samoumevne, o tem, da bi si prilastil kaj od očeta ali od sestre mi ni padlo na pamet. Vem, da ponekod ni tako, ampak sem do zdaj menil, da bi večina ljudi naredila kot jaz. Še vedno sem o tem prepričan. Močno dvomim, da sem kakšna huda izjema.
Praviš, da imaš tri sestrične. Njihovih otrok ne poznaš dobro, niti nimaš želje, da bi jih spoznala. Kako pa to? Morda bi se pa z njimi super razumela, če bi jim le dala priložnost. Jazbina tvojem mestu organizirala kako druženje, piknik, ali kaj podobnega. Mogoče boš nad kom prijetno presenečena in se začnete bolj družit. Izgubiti nimaš kaj. Lahko si le obogatiš življenje. Sedaj je pomlad na vidiku. Pa lahko povabiš katero sestrično na izlet, recimo v Volčji potok, kjer je lep ambient za sprehode, slikanje in tekanje otrok brez skrbi pred avtomobili.
če imaš samo hišo in nekaj prihrankov ni boh ve kaj. Penzija bo veliko manjša kot plača, potrebe pa se bodo večale, razen če nisi orto škrtica.
Komot živiš še 30 ali več let, potrebovala boš oskrbo in pomoč. Tako da se ne sekiraj preveč, najbrž ne bo nič ostalo. Za vsak slučaj pa lahko napišeš oporoko, kjer zapustiš stvari komur pač hočeš, če te slučajno kaj na hitro trofi.