Dokaj premožna, precej zaposlena, bližam se 60. letu, ampak sama!
No, na stara leta boš preskrbljena.
Se vedno lahko naveses stik s tvojimi malimi necaki in necakinjami in koga izbereš in vlaga, učiš… in seveda stres pristni odnos in z pogodbo zavaruje da skrbi zate… lahko tudi kasneje v domu…
Kaj pa veš… pride demenca, neposrednost… da malo žarometa v domu, če te ob obisku najde v slabem stanju… da ti prinese priboljške v dom ali pa te samo pelje na izlet…
Starost je nepredvidljiva…in vseeno je dobro da je kdo od sorodstva tebi blizu
Lahko pa pomagaš meni. Sem mati samohranilka, oče ne želi slišati za otroka, otrok ima hudo obliko ADHD… Jaz v hudi depresiji, saj ne zmorem več krikov in obnašanja otroka… Služba zelo trpi… Komaj shodom skozi mesec…
Drugače pa ne obremenjuj se komu boš kaj zapustila, raje sedaj uživaj, potuj in se razvajaj s prijateljicami…
mtzg, 27.02.2021 ob 18:51
Če bi bila na tvojem mestu, bi skušala dobiti informacije, kateri družini v svoji okolici bi s svojim denarjem in premoženjem v hudi stiski lahko pomagala. Npr. perspektivnim otrokom, ki imajo bolno mamo samohranilko, ki jim ne bo mogla financirati študija, kakšnemu invalidu, ki se je znašel v stiski in zaradi invalidnosti potrebuje preureditev hiše ipd. Jaz bi želela po smrti pomagati ljudem v težki stiski.
Vse lepo in prav, ampak avtorica ima čisto mogoče pred sabo še 30+ let življenja. Torej bodo ti perspektivni otroci takrat že davno odrasli.
Bodi srečna, da nimaš na grbi kakega nemarnega desca, ki bi samo ležal na kavču, medtem, ko bi mu ti kuhala, prala usrane gate, likala in pospravljala za njim.
Uležeš se zraven na kavč, pa je.Kuhat ni treba, saj imajo v gostilnah ugodne malice.Usrane gate od obeh opere pralni stroj, likat ni treba, se da vse samo zložit, pospravljat pa itak ni treba, če cel dan leži in gleda Tv, saj nič ne naserje…Družbo imaš pa le za kakšen smešen vic in da gresta kam skup…
Svetujte mi, 26.02.2021 ob 21:43
Dovolj mi je te samote. Dolga leta nazaj sem bila poročena, otrok nisva imela. Takrat sva se posvetila vsak svoji karieri. Dovolj sva dosegla. Že leta nazaj sva se razšla. Od takrat ni bilo nikogar resnejšega v mojem življenju.
Potem sem spoznala, da mi pravzaprav do moških ni. Me ne zanimajo več. Nimajo mi kaj povedati. Nezanimivi so. Dovolj je bilo zmenkov, niti na enega ne grem več.
Da nimam otrok, mi sicer ni žal. Ampak zdaj vseeno razmišljam, kdo bo dobil to, kar sem ustvarila? Komu naj zapustim hišo in denar? Staršev že zdavnaj ni več, nimam bratov, niti sester. Imam 3 sestrične, vse imajo otroka ali dva. S temi ljudmi praktično nisem v stiku. Vidimo se na kakšnih pogrebih. Njihovih otrok ne poznam dobro, niti imam željo, da bi jih spoznala.
Kaj mi svetujete? Vseeno bi rada nekomu zapustila to, kar sem v življenju ustvarila. Če bi imela otroka, bi seveda dobil on, tako pa… kaj naj?
Lahko ti naredim kakiga .