drugi razred, učenje pesmice čez vikend
To je možno, če nisi v službi.
Jutri pridem domov šele okoli 22ih, v nedeljo delam do 14ih, popoldan pa ima otrok tekmo in se vrne zvečer.
Torej časa za učenje NI!
Eni tega ne razumete!
Nimamo sedaj te pesmice, imamo pa kaj drugega. Žal nimamo vsi starši čas, da bi delali z otrokom.
[/quote]
Razumemo, razumemo zelo dobro.
Če mu v šolo ne gre, potem naj tekmo in vse nadaljnje izpusti. Pač ne zmore. Morda bo kasneje, ko mu steče, kaj bolje in bo ponovno pričel.
Če se v 2. razredu ni sposoben naučiti pemice sam (ali pa kaj drugega kot si zapisala) potem, ko jo 3-5x sliši, potem ima težave (verjetno tudi drugje).
In če se z otrokom pogovarjaš tako slovnično nepravilno kot si uporabila akuzativ v zadnjem stavku (prvi del povedi), potem razumemo še bolje. Če si se zatipkala, ignoriraj predhodni stavek.
OH ja… za učenje poezije moraš imeti talent- enako, kot za učenje inštrumenta – če ni niti malo te danosti, gre za suhoparno dudalnje – nimajo vsi otroci in tudi starejši te možnosti. Potrpljenje je potrebno v takih primerih.
Ja, so triletniki, ki se naučijo npr.trokitično pesem v 10ih minutah in jo znajo brez napake doživeto zrecitirati, imaš pa seveda na drugi strani 20 in več letnike, ki se morajo pesem dudlati tudi po več ur, da jo zmorejo brez napake potem suhoparno povedati. Gre za “darilo matere nareve” tudi v tem primeru: imaš, ali pa nimaš te danosti
Saj se hecaš, kajne? Pesmico v drugem razredu se običajen otrok nauči mimogrede, saj verjetno ne gre za Sonetno venec. Jaz velikokrat še vedela nisem, da se ima kaj za naučit. Naloge je naredil že v šoli, v petek takoj po šoli smo velikokrat šli na morje in se vrnili v nedeljo zvečer. S sabo ni jemal nič. Nikoli nismo sedeli z njim zaradi šolske snovi; je vse naredil mimogrede. Pa je v osnovki le nekajkrat dobil štirico in še to v višjih razredih. Je pa res, da smo mu omogočili, da je čim več videl, nadgrajeval znanje, se drugače veliko ukvarjali z njim že pred šolo.
[/quote]
Vaš otrok s supersoničnimi sposobnostmi bo prav gotovo doktor tega in tega in bo izumljal vodo, ki bo tekla proti toku. Super za vas, ponosna sem, da imate takega supertalenta v hiši, še bolj bom, če si boš lahko moj stavek na glas prebrala čez dvajset let. V bistvu, čira čara bu, vsejala sem ti ga kot črv globoko v misli, da te bo glodal čez dvajset let in me nikoli ne boš pozabila, kar sem ti napisala.
Za vse ostale otroke navadnih smrtnikov, povprečnih talentov in sposobnosti pa bi bilo super, če bi jim v otroštvu ostali vsaj vikendi za razbremenitev malo otroštva. Sploh, ker naš zagaman šolski sistem z vsem obremenjevanjem otrok ne dosega niti desetino tega, kar dosegajo Japonci, pa nimajo zato naših obremenitev x 10. Malo še počakajmo, da tekmovalnost ranga moj zmore, samo dvakrat prebere, začne prinašati namesto učnih in sposobnostnih rezultatov iz japonske njihovo statistiko otrok samomorilcev.
Vaš otrok s supersoničnimi sposobnostmi bo prav gotovo doktor tega in tega in bo izumljal vodo, ki bo tekla proti toku. Super za vas, ponosna sem, da imate takega supertalenta v hiši, še bolj bom, če si boš lahko moj stavek na glas prebrala čez dvajset let. V bistvu, čira čara bu, vsejala sem ti ga kot črv globoko v misli, da te bo glodal čez dvajset let in me nikoli ne boš pozabila, kar sem ti napisala.
Za vse ostale otroke navadnih smrtnikov, povprečnih talentov in sposobnosti pa bi bilo super, če bi jim v otroštvu ostali vsaj vikendi za razbremenitev malo otroštva. Sploh, ker naš zagaman šolski sistem z vsem obremenjevanjem otrok ne dosega niti desetino tega, kar dosegajo Japonci, pa nimajo zato naših obremenitev x 10. Malo še počakajmo, da tekmovalnost ranga moj zmore, samo dvakrat prebere, začne prinašati namesto učnih in sposobnostnih rezultatov iz japonske njihovo statistiko otrok samomorilcev.
[/quote]
Ah, saj bodo vaši preobremenjeni sončki še imeli čas izgubljeno otroštvo not prinašat, recimo čez dvajset let, ko bodo brezposelni obtičali v vaših mama hotelih in ob marihuanci sanjarili ter špilali igrice na netu kot otroci.
Saj se hecaš, kajne? Pesmico v drugem razredu se običajen otrok nauči mimogrede, saj verjetno ne gre za Sonetno venec. Jaz velikokrat še vedela nisem, da se ima kaj za naučit. Naloge je naredil že v šoli, v petek takoj po šoli smo velikokrat šli na morje in se vrnili v nedeljo zvečer. S sabo ni jemal nič. Nikoli nismo sedeli z njim zaradi šolske snovi; je vse naredil mimogrede. Pa je v osnovki le nekajkrat dobil štirico in še to v višjih razredih. Je pa res, da smo mu omogočili, da je čim več videl, nadgrajeval znanje, se drugače veliko ukvarjali z njim že pred šolo.
[/quote]
Po napisanem sodeč je tvoj sonček že zdavnaj končal OŠ. Pa je danes malo drugače, kot je bilo nekoč, veš?
Ah, saj bodo vaši preobremenjeni sončki še imeli čas izgubljeno otroštvo not prinašat, recimo čez dvajset let, ko bodo brezposelni obtičali v vaših mama hotelih in ob marihuanci sanjarili ter špilali igrice na netu kot otroci.
[/quote]
Ne skrbi za moje. Ob zadosti igre in prostega časa sta obe postali prav uporaben člen naše družbe. Vikende smo imeli večino časa v nižjih razredih namenjene vse čemu drugemu, kot OBVEZNOSTIM za šolo. Delaj ti vse dneve, pa reči, da si še za kaj motivirana. Sicer se lahko zgodi vsakemu, ampak verjetnost drog, zapohanosti, brezposelnosti je manj verjetna tam, kjer se starši z otroci aktivno ukvarjajo. Tam, kjer se staršem ne da, pa prav gotovo fajn pade, če poskrbi za to šola z nalaganjem obveznosti v prosti čas.
OH ja… za učenje poezije moraš imeti talent- enako, kot za učenje inštrumenta – če ni niti malo te danosti, gre za suhoparno dudalnje – nimajo vsi otroci in tudi starejši te možnosti. Potrpljenje je potrebno v takih primerih.
Ja, so triletniki, ki se naučijo npr.trokitično pesem v 10ih minutah in jo znajo brez napake doživeto zrecitirati, imaš pa seveda na drugi strani 20 in več letnike, ki se morajo pesem dudlati tudi po več ur, da jo zmorejo brez napake potem suhoparno povedati. Gre za “darilo matere nareve” tudi v tem primeru: imaš, ali pa nimaš te danosti
[/quote]
Bravo, bravo!
KONČNO en zelo pameten in tehten odgovor, s katerim se POPOLNOMA strinjam!
Stanka 58 in še nekateri – preberite ga 10X , lahko pa tudi 100X …
Še eno vprašanje za Stanko 58 – si si tako dobro, kot pesmice , zapomnila tudi aksiome in formule pri matematiki?
To je ta prava mama. Sončke in sončice obvaruje vsakega napora.
[img]https://i.pinimg.com/originals/96/76/30/9676304e908edd3c4e2c864ee2cc23d7.jpg[/img]
[/quote]
Prav zares me zanima, če sploh imaš otroke. Ker samo zelo neodgovoren starš zamenjuje zavijanje v vato z osnovno otroško pravico do učenja in nabiranja izkušenj skozi igro in prosti čas. Na gobezdavi strani najdemo prav zanimivo nasprotje. Otroke naše družbe je potrebno zatreti, ubiti v kali, prenaložiti z nepotrebnimi obvezami, kolikor še jih pač imamo, ker če jih kateri bedak, ki nima vsaj 2k dohodka po glavi po vaše še sploh ima, si zasluži vso gnojnico, ki jo že leta prelivate po anonimnih forumih, hkrati pa vam je gobezdalom po drugi strani pa popolnoma sprejemljivo, celo pozdravljate uvoz izobražencev spod vaške dreve, ki se do desetega leta učijo prvih črk male abecede.
Pa tudi, gledam ljudi, ki se pehajo ves dan v službi, hitijo domov, vozijo otroke na dejavnosti, se učijo z njimi premagovati vse zahtevnejši, rigidni in neučinkoviti šolski sistem in potem ko pride vikend, dva dneva za družino in počitek, druženje, izlete, sprehode v naravo in igranje ob potoku, takrat pa naj dudlajo pesmice. Pa daj no!
Bravo, bravo!
KONČNO en zelo pameten in tehten odgovor, s katerim se POPOLNOMA strinjam!
Stanka 58 in še nekateri – preberite ga 10X , lahko pa tudi 100X …
Še eno vprašanje za Stanko 58 – si si tako dobro, kot pesmice , zapomnila tudi aksiome in formule pri matematiki?
[/quote]
in vendar ima
tudi aksiome in formule si je dobro zapomniti, ko pride za to čas.
Prav zares me zanima, če sploh imaš otroke. Ker samo zelo neodgovoren starš zamenjuje zavijanje v vato z osnovno otroško pravico do učenja in nabiranja izkušenj skozi igro in prosti čas. Na gobezdavi strani najdemo prav zanimivo nasprotje. Otroke naše družbe je potrebno zatreti, ubiti v kali, prenaložiti z nepotrebnimi obvezami, kolikor še jih pač imamo, ker če jih kateri bedak, ki nima vsaj 2k dohodka po glavi po vaše še sploh ima, si zasluži vso gnojnico, ki jo že leta prelivate po anonimnih forumih, hkrati pa vam je gobezdalom po drugi strani pa popolnoma sprejemljivo, celo pozdravljate uvoz izobražencev spod vaške dreve, ki se do desetega leta učijo prvih črk male abecede.
Pa tudi, gledam ljudi, ki se pehajo ves dan v službi, hitijo domov, vozijo otroke na dejavnosti, se učijo z njimi premagovati vse zahtevnejši, rigidni in neučinkoviti šolski sistem in potem ko pride vikend, dva dneva za družino in počitek, druženje, izlete, sprehode v naravo in igranje ob potoku, takrat pa naj dudlajo pesmice. Pa daj no!
[/quote]
Če otroku privzgojiš mnenje, da je učenje dudlanje in šolsko delo nekaj napornega, bo šola zanj veliko težja kot za nekoga, ki so ga spodbujali k radovednosti in k temu, da je to, da se nekaj novega naučiš, vrednota.
Pa učenje pesmic na pamet v drugem razredu nima nič z zmožnostjo interpretacije poezije. Gre samo za urejenje spomina, razločne izgovorjave in nastopanja. Čisto osnovne zadeve, ki jih otrok mora obvladati.
in vendar ima
tudi aksiome in formule si je dobro zapomniti, ko pride za to čas.
[/quote]
Še enkrat preberi, kar je napisala Stanka58… Pa se ti nauči spotoma igranja na harmoniko, saj je “čisto lahko”….ali pa polagaj ploščice, saj je “čisto lahko”…
Kar je za nekoga “čisto lahko” – morda za drugega ni in jaz se pridružujem zgornjemu mnenju, da gre za naravni talent.
stanka 58
22 Nov 2019 18:11
Kakšen kratkotrajni spomin neki! Pesmice se naučiš mimogrede, lahko se ponavlja na sprehodu, ob kakšni peki peciva ali igranju. Pri mojih letih znam še skoraj vse pesmice, ki smo se jih učili v osnovni šoli na pamet. Prav rada jih ponavljam in nikoli niso pomenile nobene travme.
Še enkrat preberi, kar je napisala Stanka58… Pa se ti nauči spotoma igranja na harmoniko, saj je “čisto lahko”….ali pa polagaj ploščice, saj je “čisto lahko”…
Kar je za nekoga “čisto lahko” – morda za drugega ni in jaz se pridružujem zgornjemu mnenju, da gre za naravni talent.
stanka 58
22 Nov 2019 18:11
Kakšen kratkotrajni spomin neki! Pesmice se naučiš mimogrede, lahko se ponavlja na sprehodu, ob kakšni peki peciva ali igranju. Pri mojih letih znam še skoraj vse pesmice, ki smo se jih učili v osnovni šoli na pamet. Prav rada jih ponavljam in nikoli niso pomenile nobene travme.
[/quote]
Ti kar verjemi v naravne talente in v to, da se sploh fantje ne morejo dobro naučiti pesmic, ker bolj obladajo praktična dela, le te miselnosti ne prenašaj na svoje otroke, če jim nočeš škodovati. Jaz otroke učim, da se lahko naučijo vsega, in to tudi verjamem. Morda se je nekomu nekaj lažje naučiti kot drugemu, a vse se da, sploh pa v osnovni šoli, kjer snov res ni zahtevna. Ampak otroku morajo starši biti tisti, ki ga spodbujajo k temu, da izkoristi svoje zmožnosti. Ki pa niso samo naravni talenti, ampak tudi zmožnost učenja tudi manj prijetnih reči, truda, vztrajanja, načinov iskanja pomoči in dodatnih razlag, ko česa ne razumeš. Se strinjaš?
Še enkrat preberi, kar je napisala Stanka58… Pa se ti nauči spotoma igranja na harmoniko, saj je “čisto lahko”….ali pa polagaj ploščice, saj je “čisto lahko”…
Kar je za nekoga “čisto lahko” – morda za drugega ni in jaz se pridružujem zgornjemu mnenju, da gre za naravni talent.
stanka 58
22 Nov 2019 18:11
Kakšen kratkotrajni spomin neki! Pesmice se naučiš mimogrede, lahko se ponavlja na sprehodu, ob kakšni peki peciva ali igranju. Pri mojih letih znam še skoraj vse pesmice, ki smo se jih učili v osnovni šoli na pamet. Prav rada jih ponavljam in nikoli niso pomenile nobene travme.
[/quote]
polaganja ploščic, ki ga celo nekateri pečarji ne obvladajo niti pet let pred penzijo pa res ne moreš primerjati s tremi kiticami otroške pesmice, saj se je mora otrok samo naučit, ne napisat…
S svojim zapisanim je dokazano, da si lahko čisti piflarski tip – eno je suhoparno piflanje tako kot naprimer poštevanko, formule, drugo je pa naučit se poezijo – za to skrbi umetniški del možganov – to pa imaš, ali pa nimaš – je darilo matere narave – enako kot za pisanje proze in poezije, glasbo-igranje, pisanje inštrumentov in skladanje del, skratka “umetniška žilica” mora biti prisotna, da gre lahko posnto, hitro.In taki nikoli ne bodo imeli težav. Ni to enako, nikakor z drugim otrokom, ki se mora pa naprimer 4kitično pesmico učiti celo popoldne, dan ali dva. Je pa lahko dober v nogometu na drugi strani – pa nobeno zasmehovanje, da ne bo napačno razumljeno – nima tega talenta….Sem glasbenica, nikoli imela problemov naučit se pesmic v nekaj minutat že v OŠ, niti kasneje daljših zadev; enako tudi potomci, igrajo inštrumente, so pa tudi vedno bili odlični recitatorji poezije že od vrtca naprej, tudi kasneje, v gledališču so igrali, z veseljem. Eden od otrok je recitiral Prešerna zelo doživeto pri 5ih letih napirmer ; Od železne ceste, 18 kitic se je naučil v samo eni uri. In zna pri 18 še danes, brez hudega ponavljanja in obnavljanja vmes.
Ti kar verjemi v naravne talente in v to, da se sploh fantje ne morejo dobro naučiti pesmic, ker bolj obladajo praktična dela, le te miselnosti ne prenašaj na svoje otroke, če jim nočeš škodovati. Jaz otroke učim, da se lahko naučijo vsega, in to tudi verjamem. Morda se je nekomu nekaj lažje naučiti kot drugemu, a vse se da, sploh pa v osnovni šoli, kjer snov res ni zahtevna. Ampak otroku morajo starši biti tisti, ki ga spodbujajo k temu, da izkoristi svoje zmožnosti. Ki pa niso samo naravni talenti, ampak tudi zmožnost učenja tudi manj prijetnih reči, truda, vztrajanja, načinov iskanja pomoči in dodatnih razlag, ko česa ne razumeš. Se strinjaš?
[/quote]
Samo nekaj: pri svojem delu se tudi srečujem tudi s takimi otroci, ki jih starši “preveč vzpodbujajo” in forsirajo, pa sploh otroci nimajo talenta za tisto, kar jih forsirajo – problem je , ker je to neizživeta želja staršev, kar prenašajo sedaj na svoje otroke, ker so bili po vsej vernetnosti tudi oni “siljeni” v tak hobi v njihovi mladosti s strani njihovih staršev. Ne počnite tega- to je slab nasvet; otrok naj si sam izbere, ponudite mu sicer možnosti preizkusa, če sam izrazi zanimanje,ne pa ga silit, k obo rekel po enem letu, da mu ne gre, da ne želi – vi pa vztrajate, damo ra še 5 let izdržat, da bo zaključil…… Ker se za čas obveznega šolanja mora naučit napirmer pesmice, pa nima ne danosti, ne “zic ledra” za to , seveda se bo moral pa preprosto naguliti na pamet, ker je za oceno, osnove se bo naučil, ampak ne razvijate pa njegovega “talenta” v tej smeri, ker ga tak otrok preprosto: nima. Če samovoljno ne pokaže afinitete, potem se trudite zaman. To morate nekateri starši začeti razumet.
Samo nekaj: pri svojem delu se tudi srečujem tudi s takimi otroci, ki jih starši “preveč vzpodbujajo” in forsirajo, pa sploh otroci nimajo talenta za tisto, kar jih forsirajo – problem je , ker je to neizživeta želja staršev, kar prenašajo sedaj na svoje otroke, ker so bili po vsej vernetnosti tudi oni “siljeni” v tak hobi v njihovi mladosti s strani njihovih staršev. Ne počnite tega- to je slab nasvet; otrok naj si sam izbere, ponudite mu sicer možnosti preizkusa, če sam izrazi zanimanje,ne pa ga silit, k obo rekel po enem letu, da mu ne gre, da ne želi – vi pa vztrajate, damo ra še 5 let izdržat, da bo zaključil…… Ker se za čas obveznega šolanja mora naučit napirmer pesmice, pa nima ne danosti, ne “zic ledra” za to , seveda se bo moral pa preprosto naguliti na pamet, ker je za oceno, osnove se bo naučil, ampak ne razvijate pa njegovega “talenta” v tej smeri, ker ga tak otrok preprosto: nima. Če samovoljno ne pokaže afinitete, potem se trudite zaman. To morate nekateri starši začeti razumet.
[/quote]
To je res. Tudi pri mojem delu srečujem take otroke, ki jim starši nabijajo, kako lahko vse dosežejo, če le hočejo in se potrudijo. Otroci sami pa točno vejo, da jim nekatere stvari kljub trudu in želji ne grejo in namesto da bi to sprejeli kot nekaj čisto normalnega, imajo občutek, da je z njimi nekaj narobe in da so nesposobni, saj jim starši govorijo ravno nasprotno, kar oni občutijo. Pojavi se stiska, za povrhu pa jih še muči misel, da bodo starši razočarani nad njimi. Taki otroci so zelo nesrečni in negotovi vase, velikokrat se stvari lotijo z odporom, ker se že vnaprej bojijo, kaj bo, če jim ne bo šlo.
Otroku je treba priznati, če za nekaj ni nadarjen in mu povedati, da je to čisto ok. Če se mora kljub temu naučiti nekaj na tem področju, naprimer za šolo, ga pač spodbujamo, naj se potrudi po najboljših močeh in kar bo dosegel, pač bo. Nikar pa mu ne smemo zatrjevati, da to bi pa ja moral v nulo obvladati, saj je tako lahko.
Po napisanem sodeč je tvoj sonček že zdavnaj končal OŠ. Pa je danes malo drugače, kot je bilo nekoč, veš?
[/quote]
Res je že nekaj časa, kar je končal, a pesmica je še vedno pesmica. Kot je bila še v mojih časih, ko smo imeli še nenapovedano spraševanje in kontrolke, tudi ni bilo številčne omejitve, niti ne statusov, olajšav itd. Pa smo preživeli. Balasta je pa zdaj res več in še marsikaj je narobe, a tudi nekoč ga ni bilo malo.
Vaš otrok s supersoničnimi sposobnostmi bo prav gotovo doktor tega in tega in bo izumljal vodo, ki bo tekla proti toku. Super za vas, ponosna sem, da imate takega supertalenta v hiši, še bolj bom, če si boš lahko moj stavek na glas prebrala čez dvajset let. V bistvu, čira čara bu, vsejala sem ti ga kot črv globoko v misli, da te bo glodal čez dvajset let in me nikoli ne boš pozabila, kar sem ti napisala.
Za vse ostale otroke navadnih smrtnikov, povprečnih talentov in sposobnosti pa bi bilo super, če bi jim v otroštvu ostali vsaj vikendi za razbremenitev malo otroštva. Sploh, ker naš zagaman šolski sistem z vsem obremenjevanjem otrok ne dosega niti desetino tega, kar dosegajo Japonci, pa nimajo zato naših obremenitev x 10. Malo še počakajmo, da tekmovalnost ranga moj zmore, samo dvakrat prebere, začne prinašati namesto učnih in sposobnostnih rezultatov iz japonske njihovo statistiko otrok samomorilcev.
[/quote]
Zakaj naj bi čez dvajset let v mojih mislih vrtal tvoj stavek? Moj otrok je zadovoljen mlad moški, ki uživa v svojem delu in tudi zasebno mu gre dobro. Nekaj jasnovidnih sposobnosti pa imaš, to moram priznati, le da se ne ukvarja z vodo, ki bi tekla proti toku.
Ti kar verjemi v naravne talente in v to, da se sploh fantje ne morejo dobro naučiti pesmic, ker bolj obladajo praktična dela, le te miselnosti ne prenašaj na svoje otroke, če jim nočeš škodovati. Jaz otroke učim, da se lahko naučijo vsega, in to tudi verjamem. Morda se je nekomu nekaj lažje naučiti kot drugemu, a vse se da, sploh pa v osnovni šoli, kjer snov res ni zahtevna. Ampak otroku morajo starši biti tisti, ki ga spodbujajo k temu, da izkoristi svoje zmožnosti. Ki pa niso samo naravni talenti, ampak tudi zmožnost učenja tudi manj prijetnih reči, truda, vztrajanja, načinov iskanja pomoči in dodatnih razlag, ko česa ne razumeš. Se strinjaš?
[/quote]
Moji otroci so že vsi odrasli, že zdavnaj ven iz OŠ, zato vem, kaj sem napisala!
Tudi to vem, da v življenju še zdaleč ni tako pomembna šolska teorija, kot to, kako se v življenju znajdeš in v kateri firmi delaš.
Srečala sem že kar nekaj odličnjakov, ki so obetali, pa potem v življenju niso dosegli nič posebnega.
In obratno.
V šoli dvojkarji, v privat življenju pa z uspešno firmo.
Kje so tu potem vse šolske pesmice, aksiomi in formule?
Moji otroci so že vsi odrasli, že zdavnaj ven iz OŠ, zato vem, kaj sem napisala!
Tudi to vem, da v življenju še zdaleč ni tako pomembna šolska teorija, kot to, kako se v življenju znajdeš in v kateri firmi delaš.
Srečala sem že kar nekaj odličnjakov, ki so obetali, pa potem v življenju niso dosegli nič posebnega.
In obratno.
V šoli dvojkarji, v privat življenju pa z uspešno firmo.
Kje so tu potem vse šolske pesmice, aksiomi in formule?
[/quote]
Torej je treba otroke učiti, da se morajo grebsti za dobre položaje, magari po vezah najti delo v dobri firmi, pesmic se jim pa ni treba učiti, ker je to brezveze??