Meli*, se popolnoma strinjam1

1 Tepka zagotovo nimam pojma o “srpskem jeziku” in se s tem zagotovo nisem hvalila, bognedaj! Ne vem zakaj bi ga morala znati? Sem pač zavila po svoje, kakor mnogi Srbi v Sloveniji zavijajo “po svoje” slovensko; njim bi pa lahko zamerili, kajne?

P.S.
Meni je sicer vseeno, kako nekateri vztrajno pišete srb, srbi, hrvati z malo začetnico, glavno, da pišete Slovenec z veliko.

LP

jojmene, dekleta, to ne vodi nikamor…

ne prepirajte se, no

Meli, pravzaprav bi lahko rekla, da sem razočarana jaz nad nestrpnostjo Slovencev nad Slovenci oziroma “slovenceljni”, kot nam sama lepo praviš…
Včasih mi je prav težko, ko moram brati nestrpne izjave kakršna je tvoja…
Ne bom rekla, da tudi ti še enkrat preberi kaj sem napisala, na splošno ljudje tukaj napisano samo preletijo, ker jih takoj zasrbijo prsti in morajo hitro napisati svojo misel, ki se jim tisti tremutek utrne pa čeprav je potem vse skupaj narobe razumljeno. Seveda ima pa vedno prav tisti, ki zadnji piše…
Vseeno, še enkrat ponavljam: niti malo nisem nestrpna do ljudi, ki so do mene, mojega jezika in moje domovine spoštljivi. Zato tudi jaz njih spoštujem. Nikjer pa ne piše, da jih moram nesmrtno ljubiti in vabiti v svoj dom, kot mogoče kdo pričakuje. Sama praviš, da živiš v angleško govorečem okolju že 15 let zato ti je zagotovo znan angleški rek: “Moj dom je moje kraljestvo” in poznaš in spoštuješ navade iz svojega novega okolja. Zagotovo Slovencem na tujem še na misel ne pride, da bi zahtevali manjšino, ki potegne za seboj neslutene stvari? – Vidiš, taka neskončna toleranca, ki jo imamo Slovenci (oz. slovenceljni po tvoje) konkretno do naših “bivših bratov” pomeni veliko slabega za nas.
Sem pa zelo vesela vsakega, ki ljubi svoj jezik in poskrbi, da se njegovi otroci tudi tega naučijo. Čeprav ne razumem docela tvojega stavka: “To da se bo mogoče nekega dne otrok odločil uporabljati samo en jezik (kar se redko zgodi pa še takrat je za krajše, običajno (pred)najstniško obdobje pa sploh niti malo ne razvrednoti dara, ki ga ima otrok, oziroma oseba, ki ima več kot en materni jezik.

Upam, da razumeš kaj sem hotela povedati.

Lepo pozdravljena v tujino!

veš kaj janja, če pa tudi tukaj moramo paziti na slovnico potem pa res ne vem, za bruhat

Bravo janja,sem s tabo.Tako ali tako samo milijon nas je.

je afnarija.tudi sama živim v tem okolju.In sama veš,kdo hodi v italjanske vrtce.Sami…….

Ljubica draga, vedno in povsod – jezik je zaklad.

Ah, Janja, se zelo nerada prerekam, se posebej takrat, ko to nima nobenega ucinka. Zato raje samo povem svoje mnenje.

Ves, nasprotno tebi, jaz nimam nekih apriori obcutkov (predsodkov?) o ljudeh, ki niso Slovenci (recimo da jih ne bi ljubila ali vabila v svojo hiso, kot pravis ti), in zato jaz povabim v svojo hiso cloveka, ki mi je prijatelj, znanec, dobra oseba,… In v tem je popolnoma nepredmetno to, kateri je njegov materni jezik, kaksne narodnosti je, ali kaj podobno banalnega v odnosu do soljudi.

No, ce ni bilo jasno iz napisanega, pa naj se enkrat napisem jasno in glasno: slovenceljni so zame ljudje, ki so nestrpni do drugih soljudi, se posebej do tistih, ki so ne-Slovenci.

In kaj ne razumes iz mojega stavka (enih par locil si ven izpustila v citatu, mogoce zato?)?

No, oprosti Naja, ker smo takole zajadrali ven iz tvoje prvotne teme.

LP,
Meli

samo eno pripombo, ne glede na to koliko casa si v drugi drzavi, je materni jezik vedno isti. Me prav zamima ali bi ti popustila pri svojem otroku v primeru da bi ti zivela v Srbiji in bi imela moza iz srbije, in se z otrokom ne bi nikoli pogovarjala v slovenscini?