Pozdravljeni!

Verjetno odpiram že staro temo, pa vseeno – ker nisem seznanjena, in vem, da bom po tej poti najhitreje dobila odgovor, vas sprašujem, kako je s to uro dojenja med službenim časom?

Na kakšen način mi pripada?
Ali lahko grem npr. eno uro (namesto med delovnikom) prej domov iz službe?
Ali to uro plača država?
Kje si to urejam?

Upam, da je na tem forumu kakšna mamica, ki že ima takšno izkušnjo in mi lahko to opiše.

Zelo hvaležna.

Andreja

Če greš eno uro prej iz službe, potem verjetno ne dojiš več, ker v nasprotnem primeru, bi morala iti med delovnikom ali ne?

Vsekakor si lahko za uro dojenja izbereš 8 uro delavnika. Mislim pa, da ta ura ni plačana. Podrobnosti sem sicer pozabila, a vse o tem najdeš na forumu Dojenje – malo pobrskaj, se je Karmen že obširno o tem razpisala.

Samo delodajalec ni obvezan, da ti dovoli predčasen odhod – dovolj je prostor, kjer si izstisneš mleko.
Vsaj do nedavnega je bilo še tako – zakonodajalec je pozabil urditi, kdo plača to uro.

JGU, to NIKAKOR ni res!!! Ura za dojenje predvideva ne le iztiskanje mleka, ampak tudi, da se odpelješ do otroka in ga tam podojiš. Nikakor zakon ne določa, kje moraš opravljati dojenje!!!

V Nemčiji ti pripade ta ura, če ti kdo pripelje otroka v službo, da ga tam podojiš. Za tu pa ne vem.

Hvala vsem za odgovore.

Sem pa našla tudi tole na forumu dojenje – če se še katera mamica sprašuje.

Lep pozdrav vsem!

Andreja

Ura za dojenje je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Ura za dojenje v zakonu o starševskih prejemkih sploh ni opredeljena, čeprav se ZDR na to sklicuje. Tukaj je nastala pravna napaka, praznina.

193. člen ZDR
(pravica doječe matere)
(1) Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
(2) Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust

Če beremo komentar k ZDR:
“V drugem odstavku tega člena zakon glede pravice do nadomestila plače za čas odmora za dojenje napotuje na ureditev v predpisih, ki urejajo starševski dopust, to je ZSDP (=Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). Vendar veljavni ZSDP ne predvideva takšne posebne pravice in ne vsebuje nobenih določb o pravici do nadomestila za čas odmora za dojenje med delovnim časom. Pričakovati je ustrezno uskladitev ZSDP ali ZDR v tej smeri. Opozoriti je treba, da je v zgoraj omenjenih konvencijah v tej zvezi jasno določena pravica do ustreznega plačila za ta čas.”

Kako zadeva realno izgleda v praksi?
Nekatere mamice so uveljavljale uro za dojenje in jo plačuje delodajalec. Nekatere uro koristijo med delovnim časom, da mleko črpajo ali gredo domov podojit otroka (če živijo blizu službe). Nekatere so v dogovoru z delodajalcem možnost izkoristile tako, da pridejo na delo ali eno uro kasneje ali gredo eno uro prej. Žal pa večina mamic ure za dojenje zaradi pravne luknje ni mogla izkoristiti, saj nekateri delodajalci ne pristanejo na plačilo le te.

Druga možnost je ta, da kot mati otroka, mlajšega od treh let delate s skrajšanim delovnikom: namesto 8 ur lahko delate 7, 6, 5 ali 4 ure.

Doječa mati ima nekaj dodatnih pravic v Zakonu o delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih je bil objavljen v Uradnem listu RS82/2003, z dne 21. 8. 2003, Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Pravice so predvsem tiste, ki opredeljujejo, da doječa mati določenih del in izmenskega dela ne sme opravljati. Pravica doječe matere je tudi ta, da doječa mati ne sme biti odpuščena. V zakonu je opredeljena tudi pravica doječe matere, da med delovnim časom koristi eno uro za dojenje (ali črpanje mleka). Priporočam vam, da na sosednjem forumu »Delovna zakonodaja« povprašate pravnico Katarino Marenče po natančnejših informacijah.

Oba starša, tako oče kot mati, lahko koristita pravico do skrajšanega delovnega časa (7,6,5 ali 4 ure), dokler otrok ne dopolni treh let. Pravica je opredeljena v Zakonu o starševskih prejemkih.

Postopek uveljavljanja svojih pravic pri delodajalcu? Napišete prošnjo in jo posredujete svojim nadrejenim ali kadrovski službi v vašem podjetju. Ko je prošnja odobrena, vam izstavijo novo pogodbo, kjer mora biti natančno opredeljen čas trajanja pogodbe in število ur vašega novega delovnika. S to novo pogodbo lahko uveljavljate nadomestilo za razliko doplačila prispevkov na lokalnem Centru za socialno delo, če se odločite za možnost krajšega delovnika.