V obup me spravljajo nasveti za starše glede šole doma.
Eni starši smo v službah, otroci pa prepuščeni sami sebi!
Kaj pa ti otroci?
A kdo pomisli na njih?

dela je kar precej, sem doma, imam dva v OŠ, pa delamo/ta celo dopoldne. Si ne predstavljam, da bi sploh mlajši otroci vse naredili sami, če je pa starš doma, je pa zelo dobrodošlo, ker se mora tudi otrok z nečim zaposlit in nam tale šola prav pride. Ampak kot sem rekla, je veliko, komot bi zmanjšali vsaj za tretjino.

Saj, kaj naj? 1 je kar samostojen, 2 sploh ne.
Kaj storiti?

Skrbi me. Že sedaj moji otroci za šolo narediji upam, 1/4.
A obeta se da bova z možem morala zaščiti družino, otroke. Ker sva vsak danj manj gotova, da sva negativna, bova očitno morala v samoizolaciji.
Kako bo poskrbljeno za te otroke? Bo država kaj naredila? Za njihovo varnost, izobrazbo? Ali bodo prepuščeni recimo sosedom, za katere spet ne vem, ali so zdravi! Ne morem vedeti ali se vedejo odgovorno. Kako naj porem skrbi nekdo, kar tako za moje otroke?
Pa dokler sem vseeno vsaj malo z njimi.
Niti 1 načrta za izobraževanje otrok zaposlenih staršev!!!!

imaš prav in res ni enostavno in vse poenotit, ker so ljudje v različnih situacijah. Lahko je tistim(tudi sama sem med njimi, na srečo), ki smo doma, tako ali drugače in lahko otrokom pomagamo, delamo za šolo..po drugi strani pa kolikor toliko sigurni, da se ne bomo okužili. Mož sicer dela, ampak je sam v pisarni, na svoji lokaciji, nima stikov z nikomer, ne hodi nikamor, tako da upam, da ni nevarnosti okužbe.
Res je problem, ki ga pišeš, kaj storiti, če je starš v izolaciji. Mislim, da ne preostane drug,a, kot da so otroci zraven, tvegaš njihovo okužbo, ampak dobra stvar je ta, da otroci praviloma niso resno prizadeti.
Mogoče za šolo si vzameš vikend, sploh nižji razredi nimajo veliko dela, recimo moj je v tretjem in mislim, da nima več kot za pol ure dela na dan, včasih še manj, odvisno od ur, ki so na urniku. In ni potrebno vsega naredit, naredi naloge v delovnem zvezku itd..
Ni potrebno delat sproti in poročat, vsaj pri nas ne,tako da lahko potem za par dni nazaj nadoknadita, večji si pa rekla,da dela sam, pa potem samo malo preveriš na hitro.

Otroci so tako in tako že nalezli, če sta pozitivna. Torej boste morali sami zase poskrbet, poklicat pa svojega zdravnika in CZ. Oboji vam bodo svetovali, kako in kaj! Izobrazba bo počakala ta mesec mogoče še naslednjega. Proti dolžini življenja 2 meseca nista nič. Kakšen načrt za izobraževanje pa bi rada? Če so starejši od 11 let so odgovorni, če so pa mlajši si lahko doma. Kje vidiš problem? Saj sedajle od nekod tukaj pišeš, torej.. lahko delodajalca zaprosiš za delo od doma.

Skrbi me. Že sedaj moji otroci za šolo narediji upam, 1/4.
A obeta se da bova z možem morala zaščiti družino, otroke. Ker sva vsak danj manj gotova, da sva negativna, bova očitno morala v samoizolaciji.
Kako bo poskrbljeno za te otroke? Bo država kaj naredila? Za njihovo varnost, izobrazbo? Ali bodo prepuščeni recimo sosedom, za katere spet ne vem, ali so zdravi! Ne morem vedeti ali se vedejo odgovorno. Kako naj porem skrbi nekdo, kar tako za moje otroke?
Pa dokler sem vseeno vsaj malo z njimi.
Niti 1 načrta za izobraževanje otrok zaposlenih staršev!!!!

Kakšno samoizolacijo?
Če ne boš za v bolnico boš kar lepo ostala doma.
Razen če imate kak vikend na katerega se bosta umaknila.

Mogoče je pa to ena priložnost, da se otroci naučijo samostojnosti in zadolžitev.
Od drugega razreda naprej sem sama kot otrok imela deljeni pouk- ker sem šla s šestimi leti v šolo, torej sem jih imela v drugem razredu 7. Ko smo imeli pouka popoldan smo morali sami delati za šolo zjutraj. mama in ata oba v službi, še na dejavnosti smo dopoldan hodili sami.

kaj če bi se ti malo zorganizirala – naloge so podane za cel teden naprej – pregledaš zvečer, z otrokom kaj in kako bo naredil in potem naj dela, ko prideš domov pregledata. saj mu ni treba za vratom stat, delat mora itak sam. Tudi učiteljica je v šoli samo ena in ne stoji vsakemu za vratom zraven kot dela.

Pozdravljeni!
Delo za šolo je pomembno, vendar v tem trenutku najprej poskrbimo, da vse mine s čim manj stresa. Najpomembneje je, da so otroci na varnem, da so zmožni poskrbeti zase ko so sami. Če pa v tem času še kaj naredijo za šolo, super. Tisti, ki lahko. Ko ste doma priporočam, da se pogovorite o počutju, povprašajte jih kako vidijo situacijo, kaj jih skrbi. Kako razumejo, da starši morajo na delo, medtem ko vsi svetujejo, naj ostanemo doma. In podobno. S to izkušnjo se bodo naučili, kako ravnati v kriznih situacijah in vi ste im zgled (kot ponavadi 🙂 ). Če ostane kaj časa poglejte skupaj kaj so poslale učiteljice. Verjamem, da bodo šole organizirale pomoč, ko se stvari vrnejo na stare tire. Če tega ne bo, boste sami malo več skupaj delali.
Lep pozdrav ,
M.

Hvala, dr. M. Pjevac.
Pomirili ste me, ker sva oba z možem zaradi šolanja otrok zelo zaskrbljena.
Hvala.

Smo v podobni situaciji, oba v zdravstvu, povrh en otrok težave z dihali. Lani je bil en mesec odsoten zaradi bolezni pa je hitro nadoknadil, pa sploh ni mogel sproti delati, zato se tudi ne sekiram ko mu zdaj kaj ostaja. Je pa res če poslušaš druge mamice (kakšen čvek na fb) dobiš občutek da si najslabša mama na svetu. Ker to zgleda kot da se cela družina skupaj mučno prebija skozi vse naloge ki jim jih učiteljica nalaga in to že od 8-ih zjutraj. Vse lepo in prav če se da. Življenje ni ravno pravično do vseh, nas je pa kar nekaj takih če je kaj v tolažbo.

Imam šestosolca, torej star 12 let in je prava muka motivirat ga za delo in učenje. Midva oba delava, mulc prepuščen sam sebi, se noce ucit… te dni od nase bajte odmeva samo kricanje. Ko odprem easistenta se usujejo naloge, tudi take, katere se jaz ne znam resit in kako naj potem pomagam otroku? Zunaj sonce, vreme vabi, on pa je nezainteresiran. Skratka, najeb.ali smo ga starši, tisti, ki delamo.

Ko pridem iz sihta moram kuhat. Zgubim uro pa pol, dok pospravim in pomijem pa moram se otroka ucit. On pa nima volje in spet kreg in kričanje. Men se no zmešalo in ne vem kaj naj rečem.

Mogoče boste pa nekateri začeli vsaj malce spoštovati delo učiteljev sedaj, ko boste ugotovili, da je dejansko treba delat z otroki in da ne hodijo v službo samo zehat.

Naporno je tole doma z otroci. Sploh za tiste, ki delamo.

🙂 Srečno!

Pozdravljeni,
strinjam se, zaposleni starši imajo vsaj dvakrat več dela in skrbi. Kako ste se do sedaj z vašim 12-letnikom dogovarjali okrog dela za šolo? Kako si razporedi čas, ko je sam doma? Predlagam, da skupaj naredite ne preveč zahteven plan, ki bi vključil učenje. Za začetek naj si sam izbere kaj se bo učil in kaj bo pustil, da naredite skupaj. Potem pa vsaj eno hišno opravilo-da posesa stanovanje npr. Več on naredi sam, več časa boste imeli za skupno zabavo. Nekaterim otrokom pomaga, da imajo narisano, npr. na veliki papir/tablo narišite ali napišite razpored za naslednji dan. Ko opravi -prečrta nalogo in vam pošlje MMS. Otroci su navajeni na “okvir”, ki jim daje šola, sedaj ko tega ni potrebujejo pomoč, da se znajdejo.
Lep pozdrav in srečno!

Al pa bom se začel spraševat kaj za boga delajo v šolo od 8-13:00 pa potem še domače naloge, če midva doma obdelava v 4-2eh urah dnevno.

Al pa bom se začel spraševat kaj za boga delajo v šolo od 8-13:00 pa potem še domače naloge, če midva doma obdelava v 4-2eh urah dnevno.
[/quote]

Zato, ker imaš ti doma…. koliko? 2 otroka? V razredu jih je pa 20, ponekod 30. Med njimi par razgrajačev, zaradi katerih morajo kar naprej ustavljati pouk, potem še par bolj počasnih, ki jim je treba večkrat razložiti in jih počakati, da druge dohitijo, obdelajo več, kot sedaj ti doma, sploh ko jemljejo novo snov, ker so vmes še odmori, malica, telovadba, krožki, pospravljanje, itd. Saj če se ti zdi tolk super, lahko komot greš za učitelja. V dveh urah jih boš vse naučil, potem pa dremal na internetu preostali delovni čas.

Mogoče je pa to ena priložnost, da se otroci naučijo samostojnosti in zadolžitev.
Od drugega razreda naprej sem sama kot otrok imela deljeni pouk- ker sem šla s šestimi leti v šolo, torej sem jih imela v drugem razredu 7. Ko smo imeli pouka popoldan smo morali sami delati za šolo zjutraj. mama in ata oba v službi, še na dejavnosti smo dopoldan hodili sami.

kaj če bi se ti malo zorganizirala – naloge so podane za cel teden naprej – pregledaš zvečer, z otrokom kaj in kako bo naredil in potem naj dela, ko prideš domov pregledata. saj mu ni treba za vratom stat, delat mora itak sam. Tudi učiteljica je v šoli samo ena in ne stoji vsakemu za vratom zraven kot dela.
[/quote]

Kako to misliš – kako ste vi??
Sem najbrž starejša od tebe, pa se ne spomnim nobenega tako nalezljivega in nevarnega virusa!
Mi smo prišli iz šole, naredili domačo nalogo, potem smo se pa šli družit s prijatelji. Ali so prijatelji prišli na obisk. Ali mi k njim.
Močno dvomim, da si bila pri sedmih, osmih letih, pa tudi pri dvanajstih, trinajstih toliko odgovorno, da bi se zavedala, kaj pomeni okužba s korono, in da bi ti bilo v celoti zaupati, da ne boš samo za pol urce skočila k prijateljici ali ona k tebi, ali samo čisto malo na igrišče; da saj pa je vendar soseda, pa starši se poznajo, pa samo na igrišču, ki ga dobro poznaš, si…

Saj ne gre samo za šolsko delo!!
Gre za to, da so zdaj sami nekateri otroci, ki se resnosti situacije še ne zmorejo zavedati. In jih odnese ven, v družbo, med ljudi. V nevarnost! Ker so brez nadzora.
Ki bi ga celo mnogi odrasli očitno še vedno potrebovali, kajšele otroci, ki jim je predvidevanje španska vas, zaletavost in nepremišljenost pa vsem skupni.

Al pa bom se začel spraševat kaj za boga delajo v šolo od 8-13:00 pa potem še domače naloge, če midva doma obdelava v 4-2eh urah dnevno.
[/quote]

Delo, ki ga dobivajo zdaj je le del tistega, kar se sicer naredi v šoli. Starši norimo po 4 dneh s posameznimi otroki, učitelj jih ima vsak trenutek do 28 hkrati, nekaterim se zvrsti cca. 150 različnih otrok skozi dopoldne.