eno čist kratko vprašanje
prav gotovo sta obadva kriva za tako situacijo. a je tudi res, da jo bosta morala OBADVA rešit, ni dovolj da je samo eden pripravljen. in če ni pripravljenosti z obeh strani…
to, kako bi bilo s kakšno drugo, pa ne more nihče nikoli vedet. če bi vsak razmišljal v stilu ‘ah mogoče bi bilo z drugim še slabše’, bi vsi ostali s prvimi ki smo jih srečal.
pa sej vem, lahko je govort. še posebej če so otroci vmes… prav gotovo to zelo zakomplicira situacijo. a vseeno pomisli tudi na njih. a misliš da je njim luštno gledat tak odnos? pa nima veze kako se ‘skrivata’, otroci čutijo vse. razmisli, da je zaradi njih vredno nekaj narest…
mogoče je pa prav zaradi njih potrebno it narazen. Mogoče pa je treba začet živet novo pravljico, v kateri bodo vsi aktivni, jo ohranjali pri življenju. Ker imajo otroci mogoče več od staršev, ki niso sitni, naveličani, ampak se mu vsak po svoje bolj posveča, tako oče kot mati. Postaneta bolj aktivna, mu skušata več nudit – pa ne materialno, ampak bolj kakovostno. Je pa dejstvo v marsikaterem zakonu, da nismo znali pravljice živeti, jo ohranjati pri življenju.