Rad imeti nekoga – je premalo za skupno življenje.Vse premalo.Imeti morata skupne interese.Tukaj pa imata vsak čisto različne slikice v glavi.
On bi doma delal na turistični kmetiji – ti ne.
Si predstavljaš, da se poročiš z njim, on bo vse dni delal, tebi bo vse to odveč? To bi bila katastrofa!Prej ali slej bi imela dovolj in bi spokala in odšla.Ker bi imela občutek, da živiš v zaporu.
Ti si pač drugačna osebnost.In pri tem ni prav nič narobe.Ljudje smo taki in drugačni.Pa zato ti nisi čisto nič manj vredna! Tudi jaz nisem za na turistično kmetijo, imam pa druge talente.

Vso pravico na tem svetu imaš, da živiš tako, kot ti čutiš.To je tvoje življenje in če ti ustreza, da ne živiš na vasi, da ne želiš delati na kmetiji, ampak želiš uživati v mestu – potem pojdi po svoji poti.Edino tako boš uresničila svoje želje in svoje sanje.

Ker na kmetiji boš vsak dan nesrečna.Vsak dan boš premišljevala, da to ni zate.In počasi bo vsa ljubezen izpuhtela.Ker ne boš dobila tistega, kar bi rada.

Če se ne moreš odločiti, zaživita skupno življenje, pa bosta takoj videla, kako vama gre.Če bo to v Ljubljani, bo nesrečen on.
Če bo to na njegovem domu, boš nesrečna ti.
Se bo kdo prilagodil in pozabil nase in na svoje želje?
Kdorkoli izmed vaju bo to storil, bo to samo za nekaj časa.Potem bo želja izbruhnila na dan z vso silo, pri vama pa bo dokončno počilo.
[/quote]

Točno tako. Zmeraj mi je hecno, da se mora mestna punca preseliti h tipu na kmetijo, kmečki fant pa nikoli k njej v kako garsonjero v mestu. 🙂 Enakopravnosti med spoloma ni na kmetiji.

Sem že dovolj stara da mi je jasno da ljubezen pač ni dovolj.
To so pravljice za otroke. Ne ljubezen ne premaga vsega. Nikoli ni.
Pri izbiri partnerja je za moje pojme zelo pomembno da imata kompatibilni življenjski stil, oz. da imata kompatibilni pogled na življenje skupaj. Po domače če je eden mestni človek, eden pa za podeželje pač ni šans da bi bila oba srečna. Isto če je eden glasbenik, drugi pa sovraži njegovo glasbo poslušat. Eden športnik in vedno v pogonu, drugi bi visel pred TV cel dan. Ne gre skupaj pač. Oz. lahko gre če se eden pretvarja. Se ti res zdi misel na pretvarjanje do konca življenja prijetna? Veš zakaj je toliko zlobnih ljudi na svetu? Ker si niso znali priznat da nekaj ni ok za njih, ker nimajo jajc živeti tako kot si želijo. In potem so vsi zafrustrirani in edino kar jim še preostane je da drugim pametujejo in jih frustrirajo. Da ja ne bodo sami v svoji bedi ki so si jo sami ustvarili. Edina oseba ki jo boš prisiljena gledati do konca svojega življenja si ti!

Imaš pare ali zakonce, ki se pretvarjajo da so srečni.
Kompatibilnost ali računica je v vezah in zakonih žal bolj pomembna, kot ljubezen.
Sploh pri kmečkih fantih, oni so šele preračunljivi.

Ce pogledam malo kmete po svoji okolici, vecina (ne vsi, vecina pa) jih je z mindsetom ostala nekje v letu 1900. Pa ne govorim o kaksnih starih nonotih in nonah, amoak o generaciji 30-40. Vse kar vidijo pred sabo so krave, stala, traktorji, balirke in subvencije, o drugem se sploh ne mores z njimi pogovarjati. Pa jokanje kako je vsako leto pol manj pridelka kot lani. In koliko je dela.

Ma ja, res večina mladih kmetov 30-40 ima žal tak staromoden mindset. Tudi visoko izobraženih. Se mi zdi, da so še kake none in nonoti bolj na tekočem kot ti mladi kmeti.
Jaz sem imela z enim takim kmečkim fantom, malo čez 30 let opravka, na nekaj zmenkov sem šla, potem sem videla da to ni zame. Čeprav je bil visoko izobražen je govoril samo od dela na kmetiji, ko sva šla v eno bolj nobel restavracijo je kar čudno gledal, kot bi prišel res iz leta 1900. Obljubljal mi je, da si bo našel flat v mestu, da bova lohk tam sama živela, pa je raje ostal na kmetiji. Jaz mu ne mislim igrati nadomestne mame in mašine za rojevanje ter dekle. Če bi si zrihtal svoj flat, govoril o čem drugem kot o delu na kmetiji potem bi še bila z njim, drugače ne.

Č e si s takim kmetom v vezi odpadejo potovanja, izleti med vikendom in uživancija.
To je sam eno trpljenje in delo, nič drugega. Dolgcajt.
Že moja kolegica ima malo vrta okoli hiše, pa zaradi tega poleti dela na njivi, če imaš še kmetijo in živino si kot suženj po lastni neumnosti. Pa ko bi ti kmetje imeli vsaj velike kmetije in imeli zaposlene, so to bolj povprečne ali majhne kmetije, ene tudi v dolgovih.

[/quote]

A ti spet smetiš po slovenskem forumu!?

To je vse res. Sploh ko sva šla v eno bolj nobel restavracijo, se ta zdrav in delovni kmečki fant ni znal obnašati, ni vedel niti kaj je tiramisu ali panna cota. Pač on je navajen kmečkih gostiln in bifejev ter maminega kuhanja, pozna samo jabolčni zavitek, potico, kot bi ostal v 1900.

To je vse res. Sploh ko sva šla v eno bolj nobel restavracijo, se ta zdrav in delovni kmečki fant ni znal obnašati, ni vedel niti kaj je tiramisu ali panna cota. Pač on je navajen kmečkih gostiln in bifejev ter maminega kuhanja, pozna samo jabolčni zavitek, potico, kot bi ostal v 1900. Kaj bi šele bilo če bi šla v japonsko na kak sushi ali v restavracijo od Janeza Bratovža, tam bi izpadel kot lolek iz kmečkih rovt. To je bila čisto običajna restavracija, zanj že ne vem kako nobel. Hahaha, groza. Meni je težil, ko sem mu rekla da se bo moral tudi on naučiti kuhati, da mu ne mislim samo jaz kuhati, ker je bil navajen samo da mu mama kuha.

To je vse res. Sploh ko sva šla v eno bolj nobel restavracijo, se ta zdrav in delovni kmečki fant ni znal obnašati, ni vedel niti kaj je tiramisu ali panna cota. Pač on je navajen kmečkih gostiln in bifejev ter maminega kuhanja, pozna samo jabolčni zavitek, potico, kot bi ostal v 1900. Kaj bi šele bilo če bi šla v japonsko na kak sushi ali v restavracijo od Janeza Bratovža, tam bi izpadel kot lolek iz kmečkih rovt. To je bila čisto običajna restavracija, zanj že ne vem kako nobel. Hahaha, groza. Meni je težil, ko sem mu rekla da se bo moral tudi on naučiti kuhati, da mu ne mislim samo jaz kuhati, ker je bil navajen samo da mu mama kuha.
[/quote]

Kdo je pa plačal za večerjo/obrok?

To je vse res. Sploh ko sva šla v eno bolj nobel restavracijo, se ta zdrav in delovni kmečki fant ni znal obnašati, ni vedel niti kaj je tiramisu ali panna cota. Pač on je navajen kmečkih gostiln in bifejev ter maminega kuhanja, pozna samo jabolčni zavitek, potico, kot bi ostal v 1900. Kaj bi šele bilo če bi šla v japonsko na kak sushi ali v restavracijo od Janeza Bratovža, tam bi izpadel kot lolek iz kmečkih rovt. To je bila čisto običajna restavracija, zanj že ne vem kako nobel. Hahaha, groza. Meni je težil, ko sem mu rekla da se bo moral tudi on naučiti kuhati, da mu ne mislim samo jaz kuhati, ker je bil navajen samo da mu mama kuha.
[/quote]

Ce pa fant nima casa za neke slow foode, pa pana cotte, pa pozdrave iz kuhinj in podobno. Hitro enega dunajskega (mora bit velik kot pokrov od skoljke drgac ni vreden pol salce mrzle vode) v olje pa pomfri zraven, velik pir za povrh pol pa hitro nazaj na traktor seno obracat pa krave merkat… 😉

Mal za hec, mal pa zares… :))))

Vse skoz je govoril, da bi se rad vrnil. In ti nisi zaštekala? Ti bi rada da on živi tako kot ti hočeš? Se poslušaš kdaj? Upam, da bo sprevidel, da s tabo ni prihodnosti…. Naj sledi svojim sanjam, ti pa svojemu poležavanju in pijačkam…

Če niti podeželska dekleta nočejo več iz mesta nazaj na podeželje, potem veš, koliko je tam ura. Že domači punci je težko na kmetiji, ker jo stalno priganjajo, da se pa preseli k tašči in tastu, je že samoobsodba na počasno umiranje. Obravnavali jo bodo kot delovno živino, na koncu pa ji dali vedeti, da je samo pritepenka in da ni nič njenega. Na podeželju je nadpovprečno število sociopatskih familij. Noben grunt ni vreden takega životarjenja.

Zelo lepo in pošteno od tebe do sebe.

Predlog; odpravita se nekam, da bosta sama in se pogovorita o svojih željah.
Vprašaj ga, kaj si on želi in ga samo poslušajo sprejmi vse, kaj ti bo podelil.

Potem mu še ti povej iskreno, kaj si želiš od življenja, kaj doživeti, kako živeti.
Na tem svetu si, da raziskujes in ustvariš življenje kot nebesa. Zase in za oba.

Bosta videla, če se skladajo vajine želje.
Vse pa je odvisno od tega, koliko se ljubita in kakšno življenje hočeta.

V postelji je prostor samo za vaju, vsi dodatki so odveč.😊

Vsi ti komentarij ti ne bodo pomagali nic, ker na koncu se bos morala sama odlociti. Ampak lahko pa probas?

Ti povem zgodbo moje sestre:
Nasa druzina je zivela na podezelju, nismo imeli kmetije, pac lepo smo imeli hisko s parcelo, sosede, 10min stran od majhnega mesteca. No sestra se je potem odlocila da bo zivela v mestu v bloku. Rada je imela zabavo, dostopnost, sluzbo in nasplosno se je zaljubila v mestno zivaljenje. Potem je dobila najvecjega kmeta v nasi vasi. Velika kmetija z veliko dela, do prve trgovine je 35 minutna voznja z avtom, do prvega soseda je 15 min voznje. U glavnem, bogu za hrbtom. Ampak se je odlocila da gre, ceprav je imela vedno odpor do kmetij.
Sedaj imata dva prelepa sincka, moz je zaposlen doma in dela po cele dneve, ona bi lahko bila doma sploh glede na oddaljenost od mesta, vendar hodi v sluzbo za krajsi delovni cas ker doma enostavno ne more biti. Vcasih pomaga v hlevi in poleti pri kosnji. Tast in tasca sta nemogoca. Ne odobravata jo, ker je mestno dekle, ceprav se sama zelo trudi. Dokaj pogosto se zaradi tega zjoka. Vendar je pridna, se vsega loti, ampak ne dela ravno z uzitkom, to vzame kot nek izziv. Velikokrat se pritozuje nad mozevim delom, ker dela cele dneve in nimata casa za dopust. Ampak nevem, nekako jima laufa. Pravi da so plusi in so minusi. Najbolj na zivce ji gredo seveda tast, sploh pa tasca. Vendar pravi da vse to pretehta ker ljubi svojega moza in druzino ki sta jo ustvarila.

Kdo je pa plačal za večerjo/obrok?
[/quote]

Ma on, saj je moški. 🙂

Podeželske punce bežijo iz kmetij ter vasi ter gredo raje kariero delati v mesto ali v tujino. 🙂
Zakaj bi potem mestne hodile na kmetijo, sploh če je bolj revna ter tam delale kot dekle?
Na kmetiji so res sociopatske družine, redkokatera tašča in tast sta tam normalna, eni so oblečeni da kar nekaj, pa še sociopati so. Meni ni normalno, da tašča hoče nadzirati partnerjevo žensko, jo komandirati da mora delati v hlevu, da sinčku ne pusti da se odseli s kmetije.

Ce pa fant nima casa za neke slow foode, pa pana cotte, pa pozdrave iz kuhinj in podobno. Hitro enega dunajskega (mora bit velik kot pokrov od skoljke drgac ni vreden pol salce mrzle vode) v olje pa pomfri zraven, velik pir za povrh pol pa hitro nazaj na traktor seno obracat pa krave merkat… 😉

Mal za hec, mal pa zares… :))))
[/quote]

Tam kamor sva šla jesti ni bila slow food varianta. 🙂 Navadna bolj urejena restavracija, ni bila pa kmečka gostilna z velikimi šnicli. Kaj bi bilo če bi šla v vegetarijansko restavracijo, tisto bi šele zijal.

Vsi ti komentarij ti ne bodo pomagali nic, ker na koncu se bos morala sama odlociti. Ampak lahko pa probas?

Ti povem zgodbo moje sestre:
Nasa druzina je zivela na podezelju, nismo imeli kmetije, pac lepo smo imeli hisko s parcelo, sosede, 10min stran od majhnega mesteca. No sestra se je potem odlocila da bo zivela v mestu v bloku. Rada je imela zabavo, dostopnost, sluzbo in nasplosno se je zaljubila v mestno zivaljenje. Potem je dobila najvecjega kmeta v nasi vasi. Velika kmetija z veliko dela, do prve trgovine je 35 minutna voznja z avtom, do prvega soseda je 15 min voznje. U glavnem, bogu za hrbtom. Ampak se je odlocila da gre, ceprav je imela vedno odpor do kmetij.
Sedaj imata dva prelepa sincka, moz je zaposlen doma in dela po cele dneve, ona bi lahko bila doma sploh glede na oddaljenost od mesta, vendar hodi v sluzbo za krajsi delovni cas ker doma enostavno ne more biti. Vcasih pomaga v hlevi in poleti pri kosnji. Tast in tasca sta nemogoca. Ne odobravata jo, ker je mestno dekle, ceprav se sama zelo trudi. Dokaj pogosto se zaradi tega zjoka. Vendar je pridna, se vsega loti, ampak ne dela ravno z uzitkom, to vzame kot nek izziv. Velikokrat se pritozuje nad mozevim delom, ker dela cele dneve in nimata casa za dopust. Ampak nevem, nekako jima laufa. Pravi da so plusi in so minusi. Najbolj na zivce ji gredo seveda tast, sploh pa tasca. Vendar pravi da vse to pretehta ker ljubi svojega moza in druzino ki sta jo ustvarila.
[/quote]

” No sestra se je potem odlocila da bo zivela v mestu v bloku. Rada je imela zabavo, dostopnost, sluzbo in nasplosno se je zaljubila v mestno zivaljenje. Potem je dobila najvecjega kmeta v nasi vasi. Velika kmetija z veliko dela, do prve trgovine je 35 minutna voznja z avtom, do prvega soseda je 15 min voznje. U glavnem, bogu za hrbtom. Ampak se je odlocila da gre, ceprav je imela vedno odpor do kmetij. “- Ženska je bila osamljena pa obupana in biološka ura ji je tiktakala, takrat so očitno najbolj zahojeni kmeti dobri.
Ni prva ne zadnja, isto je naredila ena znanka iz mojega domačega kraja. Celo življenje je igrala videoigrice, bila na računalniku, prihaja iz bogate družine, na koncu se je preselila na kmetijo. Prej še na vrtu ni delala, zdaj pa dela takšna dela, ki še za žensko niso primerna, vozi živino s tovornjakom, kar večina ljudi noče delati, pa še zredila se je grozno in sploh se ne rihta, kot se je prej. Ima pa že zdaj froca. Tega njenega kmeta nobena ženska ni hotela iz njegovega domačega kraja, samo ta moja znanka ko ga je spoznala prek portala.

To je zato, ker prevlada miselnost, da ce so se oni matrali se morajo se vsi ostali za njimi. Tudi, ce obstaja neka moznost za razvoj, je treba to zatreti. Vazno, da se gara. In jamra kako je hudo. 😉

Tam kamor sva šla jesti ni bila slow food varianta. 🙂 Navadna bolj urejena restavracija, ni bila pa kmečka gostilna z velikimi šnicli. Kaj bi bilo če bi šla v vegetarijansko restavracijo, tisto bi šele zijal.
[/quote]

Saj bi se vprasal natakarja, ce so pozabili na meso. Ali pa bi iz zepa potegnil narezano poli salamo iz Mercatorja. ;)) O baaad no… Ampak nic nas ne sme presenetiti. ;)))

V tej temi se vidi, kakšne izdajalke so zahodne ženske. Polna glava feminizma, kulturnega marksizma in mešanja ras, vse bi v mesto, kjer je lažje spoznati tujce, na podeželju smo pa čisti Slovenci, borci za belo raso in prihodnost Evrope, pa ne moremo belih otrok izdelovat. Isto kot moja levičarsko indoktrinirana mati, čez vikend gre v mesto, se na vrtiljaku tujih penisov verjetno vrti, jaz pa moram preživeti na čipsu in drugih prigrizkih.

Celo leto ena in ista, nepismena, govori sama s sabo. En sam stil.

tvoj fant je priden, deloven, ni potreben nobene pozornosti in ima rad živali … ti pa ravno vse obratno … zato ti je naenkrat mestni lajf všeč … Hitro si drugega jebača najdi, da boš ostala v tistem smradu … če ne si oplela in boš mogla vsak dan uživat v naravi, svinjam dreke pucat itd …

Prvo, kot prvo jaz nimam polne glave feminizma in imam raje, da mi moški kaj časti in plača ter kupi, ne da si moram vse sama. Tudi nočem biti v mestu zaradi tujec, halo? Ampak zaradi večje dostopnosti vsega, kot na podeželju oziroma v rovtah, pa še boljše možnosti so za službo. Še eno dejstvo v rovtah oziroma na podeželju je lepa narava in vse, vendar se ne moreš osebnostno razvijati, službe so daleč, za tiste ljudi brez avta je to groza. Pa še ljudje na vasi se grozno vtikavajo v vsakogar, v mestu tega ni. Moja sorodnica je s podeželja, študirala je v mestu, šla delati med počitnicami v ZDA in je tam spoznala tujca iz Južne Amerike. Tako, da tudi punce s podeželja nimajo samo kmetov. Jaz bi raje imela slovenca, kot tujca samo takšnega da bi bil na isti mentalni ravni, kot jaz. Na žalost kmeti, vsaj tisti s katerimi sem šla na kako kavo ali na zmenek ne znajo drugega govoriti, kot o delu, trpljenju, koliko otrok hočejo, subvencije za kmetijo, itd… Verjamem, da obstajajo napredni kmeti, jaz žal na njih nisem naletela. Sebe si ne predstavljam z nekom, ki cele dneve dela na kmetiji in to še od mene zahteve ter da mu igram nadomestno mater in kuham ter rojevam-intelektualno se ne bi mogla meniti z njim, nič. Boljše, da s takšnim nisem v vezi, kot da bi bila in trpela ali ga s kom prevarala. Pa še vegetarijanka sem, tako da že zaradi hrane bi na kmetiji imela probleme, ker so kmeti kar obsedeni z mesom in kolinami. Če bi bila obupana in bi se mi šlo samo za otroka bi bila z njim, drugače ne, pa še tisto bi po moje takoj odšla. Jaz sem svobodnjakinja in rada potujem ter uživam, ne pa delam na kmetiji, sploh kakšni majhni ali v dolgovih.