Goveja muska- kazen za ušesa
Alaria, 09.07.2024 ob 14:00
@malo morgen ima prav, da to ni slovenska, amšak zgornještajerska, oberreinerska, tudi delno Švicarska zvrst glasbe.
In še glede slavnega Slavka Avsenika:
Oberkeriner kvintet so bili v začetku 60ih in so se tržili izključno na nemđkem, nena slovenskem tržišču. Izdali preko 20 Lp plošč za nemđki trg, na nnemškem tržišču. Vse v nemškem jeziku 🙂
V Sloveniji pa je postal prepoznaven Avsenik šele s komadom poslovenjeno “Na Golici” v originalu napisan 1954ega z naslovom Trompeten Echo ( torej je bila napisana zopet za nemško govoreči trg prioritetno). Končno verzijo/slo aranžma za npr. orkestre pa je spisal slov. klarinetist, aranžer in skladatelj Vilko Ovsenik….Slovenci pa so jo potem na vaških in gasilskih veselicah in tv oddajh -npr. Mito Trefalt aka Janez košnik, pa potem v Kopitarjevih tv oddajah, ipd povzeli za svojo -šele takrat so Avseniki postali prepoznavni tudi v Slo……
no pa saj to je dokaz, da je glasba slovenska, če so jo proizvajali Slovenci na način da so drugim nekam lezli, kar je eden temeljev slovenstva. Samo takrat je Avsenik pač lezel Nemcem v rit (ker so bolje plačevali), sedaj pa izkušnjo Slovenci množično konzumirajo na Hrvaškem in drugod po Balkanu. Mislim pa, da razen na veselicah, redkokje slišiš to glasbo na javnem prostoru. Na žalost pa se ne moreš usesti na nobeno teraso, lokal, da ne bi zraven bil deležen cigu migu aktuala ali tuge dalmatinske.
mijav mijav, 09.07.2024 ob 14:07
no pa saj to je dokaz, da je glasba slovenska, če so jo proizvajali Slovenci na način da so drugim nekam lezli, kar je eden temeljev slovenstva. Samo takrat je Avsenik pač lezel Nemcem v rit (ker so bolje plačevali), sedaj pa izkušnjo Slovenci množično konzumirajo na Hrvaškem in drugod po Balkanu. Mislim pa, da razen na veselicah, redkokje slišiš to glasbo na javnem prostoru. Na žalost pa se ne moreš usesti na nobeno teraso, lokal, da ne bi zraven bil deležen cigu migu aktuala ali tuge dalmatinske.
Torej se odloči, cigu migu, ali domača Oberkrain folksmusik, za mene slednja, dokler me niso poslali v jugo vojsko na jug srbije nisem maral te muzike , ko sem videl s kakšnimi idioti imamo opravka sem rekal, ja Oberkrain uber alles !
Avseniki mladi in stari, Alpski kvintet, Lojze Slak, Štirje kovači, Fantje s praprotna, Modrijani, Slapovi, in tako dalje …
Je pa tako, današnji ansambli so res kar posiljeni, niso pa tako napačni. Se pa treba zavedati, da se glasba skozi desetletja spreminja in ne moreš primerjati glasbe iz prejšnjega stoletja z današnjim … Samo poglej kako se je pop glasba iz 80ih spremenila v 90ih, in kako se je nato spremenila v letih 00, 10, itd … Isto se spreminja narodno zabavna glasba. Na tvojo žalost in na srečo drugih, se je glasba spremenila in je zdaj moderna taka glasba. Je pa to plus za slovensko kulturo, saj jo vedno bolj mladi poslušajo in s tem uživajo. Na srečo mladih, na feštah raje vrtijo slovensko narodnozabavno glasbo kot pa ta ćefurjad.
Da ne omenim … par dni nazaj sem šel na pijačo na ptuju tam, kot je Obi trgovina in tako naglas so neprestano vrteli samo srbsko muziko in tisto zavijanje ter kruljenje, da sem moral kelnaru reči, da naj spremeni muziko, ker smo v slveniji in ne v srbiji, pa je rekel, da to ni njegov radio, pač pa to muziko vrti nekdo, ki ima ta objekt prek … za popizditi. 15 minut sem bil tam, cel čas samo srbska muzika … pa to tako naglas, da si se komaj pogovarjal pa še 100m stran si jo slišal. Ćefurje vi igrajte doma za štirimi stenami in v srbiji, v sloveniji nam pustite slovensko glasbo!
Med temi muzikami so velikanske razlike.
Pri Avsenikih se sliši tako imenovani alpski melos. Vsi mislijo, da je glavna harmonika. Figo. Pri tem stilu prednjačijo trobenta in klarinet. Harmonika je v ozadju. Ritem pa je praviloma igriv in poskočen.
Po drugi strani ima Slak bolj umirjen dolenjski zvok in ritem. Tu res prevladuje harmonika in ni tolikšne poskočnosti. Vse je bolj umirjeno.
Ķadar igrajo Avstrijci, tudi če emitirajo Avsenike, pa se sliši avstrijski ritem. Vse viže zvenijo skoraj kot koračnice. Ritem je grob in razsekan.
Tudi ni res, da so Avseniki najprej pisali nemško in šele potem prevajali. Večino besedil bolj znanih pesmi je za njih napisal Feri Souvan iz Kamnika. Potem so jih prevajali za nemško publiko, razen Tam, kjer murke cveto. Ta govori o domačem kraju in se je Avseniku zdela preveč domoljubno nostalgična, da bi šla v nemščino. Ni dovolil. Tudi v Nemčiji so peli slovensko varianto.