Tkole bom rekle, do starosti enega leta se mi dojenje zdi normalno, kar je več je sama afnarija. Ko vidim mame, ki vsem na očeh dojijo otroka, ki se že sam vozi s kolesom, dobro govori,  v eni roki drži sendvič,  mi gre na bruhanje. Tudi mamice z dojenčki so lahko malo bolj diskretne, Ni treba sedeti sredi lokala in vršti ven joška, da se dojenček priklopi. To se lahko naredi diskretno, v mirnem kotičku in ne ravno vsem na očeh. Mini se zdi dojenje nekaj intimnega, med mamo in njenim otročkom. Na živce mi gredo te novodobne, super emancipirane ženskice.

Sestra je svojega sina dojila do dobrega četrtega leta. Kjerkoli sta bila ji je pod majico lezel in jo grabil za jožek. OGABNO!!! Ko je pomivala posodo je kar pručko prinesel, da se je napojil. Potem se pa čudimo, ko dobimo partnerja z ojdipovim kompleksom ali pa punco, ki ima malo izkrivljen pogled na svet in je tudi polna kompleksov.

Dr. Rugel je imel prav, za vse je kriva mama. Z dojenjem do ne vem katerega leta se nikomur uslug ne dela. Morda pa tudi ženske, ki dolgo dojijo, zdravijo kakšne svoje čudne frustracije.