Kakšne neumnosti nekateri pišete! Forum se očitno res približuje absolutni ničli, zmrznil je pa že zdavnaj.

Več kot očitno gre za specifične težave. Nekateri otroci jih uspejo kompenzirati do srednje šole. To so učenci z nadpovprečnimi zmožnostmi in nikakor niso nesposobni, kot bi to naš vrli zdravnik Vagabund rad dokazal. Prav tako ni potrebe po norčevanju iz otrok s specifičnimi učnimi težavami.

Specifične učne težave NISO isto stanje kot splošne učne težave.

O obisku psihologa se najprej posvetujte s hčerjo. Dekle je dovolj staro, da se mora sama odločiti, ali to želi. Če ne želi, je ne silite.

Vidim, da so vas že napotili do specialnega pedagoga. Kaj pomeni, da ga čakate?
Če ste podali vlogo na KUOPP, potem predvidevam, da čakate termin za preglede. Zaradi trenutne situacije je možno, da senati še niso razpisani.

Kljub temu lahko pobrskate po internetu, našli boste telefonske kontakte specialnih pedagogov, ki delajo preko popoldanskega s.p. in vam bodo naredili pregled in poročilo. S tem poročilom greste do ravnateljice in svetovalke ter zahtevate, da se naredi pedagoška pogodba s prilagoditvami, ki jih bo v poročilo navedel/la specialni/a pedagog/inja. Te so za učitelje obvezujoče in jih morajo upoštevati. Takšne pogodbe smo že prej sklepali med učenci in šolami, ko se je še čakalo, da KUOPP izda strokovno mnenje in odločbo. Lahko že danes začnete brskati za kontakti in do ponedeljka pridobite pedagoško poročilo specialnega pedagoga. Isto poročilo lahko priložite prijavi na KUOPP in se zna zgoditi, da bo potrebno en pregled manj opraviti.

Razmisli malo … Po čem sklepaš, da gre za učenko z nadpovprečnimi sposobnostmi?
Po vsej verjetnosti gre za “preforsirano” učenko, ki ne zmore, sedaj so trije predmeti, konec leta bodo težave še drugje. Podatkov je zelo malo, mama pa išče samo luknje.
Odločbe v srednji šoli so potuha.
Naj ji raje pomagajo rešiti psihične težave, ki jih očitno ima.
Prefekcionizem (nekateri jo uvrščajo v to skupino) ni prirojen ampak privzgojen.

Leta nazaj sem bila na enem predavanju strokovnjaka iz vaših vrst. Naslov je bil, mislim da …
Ko si “nadarjeni” starši želijo nadarjene otroke, ga priporočam (Juhanta, zanimivo je tudi branje njegovih knjig), ni suho zlato, je pa kar realen pogled.

Razmisli malo … Po čem sklepaš, da gre za učenko z nadpovprečnimi sposobnostmi?
Po vsej verjetnosti gre za “preforsirano” učenko, ki ne zmore, sedaj so trije predmeti, konec leta bodo težave še drugje. Podatkov je zelo malo, mama pa išče samo luknje.
Odločbe v srednji šoli so potuha.
Naj ji raje pomagajo rešiti psihične težave, ki jih očitno ima.
Prefekcionizem (nekateri jo uvrščajo v to skupino) ni prirojen ampak privzgojen.
[/quote]

kaj pa če ji samo 3je predmeti manj ležijo in je tam manj samozavestna in zato hitreje zablokira pred testom.
Za mamo avtorico teme – morebiti en nasvet – če je nesamozavestna, da tako zablokira… bi mogoče znalo pomagati, če ji najdete enega inštruktorja pri teh predmetih – s katerim se bo vse logično naučila,da bo razumela in tako bo tudi v miru napisala tisti test…
glej jaz sicer nisem imela takih težav,da bi zablokirala – je pa res da nisem naravoslovni tip – in tiisto je res bilo potrebno več učenja,da sem razumela…
nekoč sem bila bolna in pri matematiki tako zamudila razlago trigonometričnih enačb… in jaz jih brez razlage nisem mogla sama si skapirati… ostalo sem znala tistega pa ne, in po vsej nesreči, ko se vrnem v šolo, sem ravno jaz bila takoj vprašana, ker tega nisem znala sem dobila cvek… odpor sem imela do teh enačb, ker si jih sama nisem znala razložiti… potem smo z mamo nabavile inštruktorja samo za to stvar – da mi je vse razložil snov… ko sem razumela, sem vadila z njim… par ur inštruktorja… in jaz sem se veselila te snovi, bila ponovno vprašana obvladala, na testu obvladala… ker sem stvar razumela, in zvadila sem imela samozaupanje in potem noben test ni bil več problem… mogoče ji bo lažje, če ji kdo drug njej sami razloži, da skupaj z njo vadi da dobi od njega potrdilo da zna, da obvlada in tako bo šla samozavestna na ustno ali pisno preverjanje.

tema pred očmi, ko sem dobila test pred sebe, znojenje, razbijanje srca, tresenje roke … veš, da so to panični napadi, da ne?
[/quote]

Dejansko nisem pomislila na to, sem pa to premagala in se ni ponovilo drugje. Je pa zdaj že skoraj 20 let od tistih časov. Je bilo pa podobno v OŠ, ampak tam je bilo vse tako enostavno, da ni bilo nekih posledic na ocenah.

Se mi pa res ne zdi OK, da tega nihče ni opazil, nihče v šoli, to da doma niso, me ne čudi.

Tvoj odgovor je en tak iskren in taprav. Sama bi na hitrco rekla zase ah nisem mela nikol teh težav, strahov itd v oš pa temu ni tako in tud tisti ki jo obsojajo tu gor na takšne in drugačne načine hčero od avtorice kako se ji to dogaja in vse so zašli. Ker pozabljajo kaj vse so sami takrat doživljal(treba je mal čas nazaj zavrtet in potem realno vidmo kaj vse je nas mučilo, itak smo vsi imeli s čim težave kdaj in tisti ki se temu posmehujejo samo kažejo s tem da so imeli največ teh strahov, da ne dosežejo željenega itd, ker tole kar sem prebrala sem res brez besed, kak leti to iz enih ust ves strup in netolerantnost) v istem obdobju al oš, srednje. Točno to kar pišeš je to ta strah in se potem takšni bojijo odzivov staršev, ker niso v popolnosti nekaj naredili, ker jih je tolk strah kritik. Bolš kot si ti napisala ne bi mogla tud sama napisat. Res odgovor na mestu. Včas male pohvale in spodbude nardijo velike premike. Neko grajanje skos itak pri takih osebah kot je ta hčera ne peljejo daleč.

Drug primer so tisti naduteži ki so vzvišeni, tiste je treba drugač prizemljit, razvajene otroke namreč.

Ocitno ji je nekdo postavil previsoke cilje. Biti cel dan za knjigami absolutno ni v redu.

Najboljše so skozi prišli tisti ki so furali trojke. Resnično preverjeno. Sodelovka je delala nevem koliko let v šoli in pravi taki so danes na visokem položaju. Lahko povem tudi iz lastnih izkušenj. Tisti ki so imeli samo petke in nikoli nič drugega se jim je v srednji šoli kr zmešalo 3/4 jih sploh ni dokončalo. Ali so šli na lažjo ali pa so zabluzili. Jaz ko sem bila pod povprečjem sem pa naredila dve šoli plus faks delam.

Od kdaj je en cvek pri predmetu kar neuspeh? Je pač cvek, kar je lahko posledica več dejavnikov: premalo učenja, nerazumevanje snovi, smola z nalogami. Samo zaradi tega pa res ni treba bobnat skupaj celega učiteljskega zbora in zganjati cirkusa.
Za predmete, ki ji ne gredo, očitno rabi inštruktorja – vsaj petina gimnazijcev in srednješolcev ga rabi, če je samo za en predmet, imajo še srečo. Ti mama pa nehaj poslušati druge mame, ki imajo nadpovprečne učence s samimi peticami in so zlati maturanti pa še status vrhunskega športnika imajo oziroma se pripravljajo na sprejemce za glasbeno akademijo najmanj na Dunaju.
Sprijazni se, da imaš čisto povprečno hčerko, hvala bogu, je zdrava, pridna in čisto dovolj brihtna, da bo nekako spacala to šolo. Dokler je en popravc na leto, res ne bi smelo biti neke usodne panike. Danes je popravc nekaj normalnega – v mojih časih je cel razred skupaj imel tri, danes ima vsak razred pet dijakov s po tremi popravci.
Poskrbi raje, da se bo punca zdravo prehranjevala, šla ven vsaj na sprehod, telovadila prek neta, in kakšen hobi naj ima, ki ni povezan z zasloni.

analiza mojega gimnazijskega razreda

odličnjakom gre kar dobro
1 zdravnica
1 sodnica
1 finančni direktor
1 vodja komerciale
nekaj računalničarjev
pravdobrim tudi
par odvetnikov, tožilec, sodnica, računalničarji, doktorica znanosti iz biologije, par učiteljic,
dobra sta bila dva, en je policaj, drugi pa referent na občini

tak da…

Po moji logiki mora biti problem v čem drugem.
Ker gre za samo 3 predmete pomeni, da pač ni dovolj pametna, da bi ji vse šlo in ker te tri predmete ne obvlada po svoji pričakovanjih, zmrzne.
Če bi jih obvladala, bi vse zdrdrala, kot verjetno pri ostalih.
Zakaj se žene za dobre ocene vesta samo vidve. Zakaj ji je slaba ocena osebni poraz tudi. Torej. Za katere predmete gre? Matematiko, fiziko in kemijo? To so predmeti, ki se jih ne moreš učit na pamet. Potrebuješ logiko in ure in ure inštrukcij.
A da naredi vse in še vse do potankosti nauči, potem pa pri spraševanje zmrzne?

Jaz sem vedno teste pisala 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bolje. Ampak pri vseh predmetih. No. Razen angleščina, ker sem bila 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} v pisanju in govorjenju. Pa še ravno tako je padla kaka 4-ka.

Kaj jo torej žene v dvom? Pomoje ne bo konec sveta, če ima te tri predmete slabše ocenjene. Jo za ocene terate vi ali se sama. Je šla na gimnazijo zaradi vas ali zaradi sebe?

In ja. Če se otrok prepiše na lažjo šolo pomaga. In to zelo. Od znanke sin se je v 3.letniku, ki ga je padel, prepisal na lažjo, kjer je predmet, zaradi katerega je padel imel na drugi šoli 5.

Bi se kar strinjala. Največji padec je v večini pri tistih, ki se iz OŠ s petkami, vpišejo na gimnazijo. Zelo malo jih nadaljuje s temi ocenami.
Jaz sem v OŠ bila še slabša kot ti, srednjo končala z odličnim in nato končala še faks, ki mi je nudil delo v sanjski službi.

Bi se kar strinjala. Največji padec je v večini pri tistih, ki se iz OŠ s petkami, vpišejo na gimnazijo. Zelo malo jih nadaljuje s temi ocenami.
Jaz sem v OŠ bila še slabša kot ti, srednjo končala z odličnim in nato končala še faks, ki mi je nudil delo v sanjski službi.
[/quote]

Tudi na gimnazijah, kamor se vpisujejo s samimi petkami, se potem prerazporedijo po Gaussovi krivulji. Moj otrok je tudi imel sošolca/ko, zlato učenko, vedno same petice v OŠ, gimnazijo pa potem z dvojkami in popravci. On ni blestel ne v OŠ, ne na gimnaziji, ampak nikoli težav s cveki.

Mi je žal, da sem sploh opisala svojo stisko ali še bolje stisko svoje hčere. Kot da sem res mislila, da bom dobila kakšen res pameten nasvet. Sami pametnjakoviči, ki ne znate pogledati celotne slike in se vživeti v človekovo stisko. Sram naj vas bo! Človek res včasih nima koga za mnenje povprašati in upa, da bo pač naletel na neke normalne ljudi z normalnimi nasveti, ne pa samo pametovanje in obsojanje.

Če bi dobro prebrali, bi našli kak pameten nasvet.

Ali ga pa nočete?

Predlagam, da opravite diagnostiko v kakšni privat ustanovi (za vse ostalo boste čakali mesece). V Ljubljani je Motus pa zagotovo še kakšna zasebna ambulanta.

To je normalni odziv, kadar ne grejo stvari po planu oz pricakovanjih. Sama sem menjala po 2.letniku iz ekonomske gimnazije na takrat najbolj prestizno gimnazijo v mestu, saj sem zelela studirati fiziko, ki je ekonomska nima. Na ekonomski sem v 2 letih dobila le 1 cvek, pa se to, ker sem se ful pripravljala na zakljucne izpite na moji glasbeni soli. Po 3jem letniku na drugi gimnaziji pa sem mela tolko cvekov (sploh na zacetku), da se skoraj ven nisem vidla. Primer, kot da bi otroka, ki ne zna plavat vrgli v bazen- bos splaval al pa bos utonil. Nikol nisem dobila s strani uciteljev posebnega obravnavanja zaradi menjave, ceprav sem morala ogromno nadoknadit, se prilagoditi. Na koncu sem maturo opravila s pravdobrim uspehom, brez napornega ucenja in pripravljanja. Na koncu nisem studirala fizike, nekaj cist drugega. Bilo je peklensko. Sem zgorela, saj sem poleg se za vikende delala, spala po 3-5 ure na dan. Po pregorenju sem si vzela 3 mesece pavze, nato s polno paro naprej. Dostudirala sem. Ne sicer s tako oceno kot sem zelela, ampak opravljam poklic, katerega sem dostudirala in to z veseljem.

Moj predlog je, da se zacne ukvarjat s sportom (enostavni, na easy tek. Ne rabi maratone tekat). Meni je to vedno pomagalo po tezkih testih/izpite.

Stara tema, ampak za začetek naj gre na samoplačniško MR.

Nehajte pritiskat nanjo, da mora dobit pet.

Kakšna ravnateljica, specialna pedagoginja… Nič od tega.

Preveč se boji. Prevelik stres je to zanjo, ker ima ona ali vi previsoke zahteve, ki jih ne more doseči.

Kaj je rešitev? Hčerka pravi, da zna? Ja pa ja de… Otroci lažejo.  To imejte v mislih. Z lažjo se branijo.

Hčerka se lahko uči povsem neefektivno, črna luknja je pa izgovor za starše.  Lahko cel dan sedi za knjigo, vprašanje koliko se je naučila.

To je treba preveriti. Njeno znanje je treba preveriti. Jaz vam ne predlagam nobenega psihologa, nobenega specialnega pedagoga ali psihoterapevta. Predlagam vam inštruktorja, s katerim se bo skupaj učila.  Omejen čas učenja- recimo 2 uri vsak dan in samo pred testom malo več.

Nekdo naj doma preveri njeno znanje.

Predvsem je potrebno, da v življenje ne vnašate stresa v zvezi s tem, da mora biti perfektna. Ker je to preveliko breme, ki se ga naloži otrokom.

Tu sem končala z mojim nasvetom vam. Če želite si v spodnjem komentarju preberite mojo izkušnjo.

Prepišite jo na lažjo šolo in ji dopovejte, da šola ni vse v življenjum.

Get a life bi se temu reklo.

Kako pa je pri ustnem ocenjevanju?

Sistem se ne bo spremenil, ona se bo morala. Ne morejo za vsakega posebej prilagajat. Lahko pa sprejme dejstvo, da ocene niso pokazatelj njene inteligence ali neinteligence. Šolo mora narediti, potem pa ustvariti nekaj iz sebe in pri tem ne bo imelo nobenega pomena ali je šolo opravila z dvojkami ali s peticami. Koliko tebi danes koristijo tvoje ocene iz časa šolanja? Se jih sploh spomniš? No, to je to.