To imaš prav, radikalne so velike sovražnice transpolnih. Prava vojna je med njimi. In še stopnjuje se..

Boš mala pa sina.

Mislim, da bi morali obe obiskati psihologa. Hčerinih občutkov z vsemi temi prisilnim ukrepi ne boste uspeli spremeniti. Lahko jih začasno zatrete, vendar je problem ta, da kar se zatre v otroštvu oziroma v puberteti, izbruhne še siloviteje na dan v odrasli dobi. In v odrasli dobi lahko to spremlja še kaka psihična motnja. Poleg tega zatiranje občutenja pri otrocih ni zdravo in lahko vodi do depresije in še kaj hujšega.

Psiholog se bo s ĥčerko pogovoril, jo spremljal itd. in z leti bo tudi bolj jasno njej, ali želi ostati ženska ali ne.

Zakaj poskušaš vse mogoče načine, samo tega ne, da bi svojega otroka vzela resno in se z njim pogovarjala kot starš, mama, zaupnica, nekdo, ki ga spoštuje in ščiti? Na internetu išče skupnost zato, ker pri tebi nima nobene opore. Psiholog je odlična ideja, tam ji lahko usposobljen strokovnjak pomaga skozi to komplicirano obdobje odkrivanja identitete. Tudi sama se poskusi izobraziti o transspolnih identitetah, da ji boš lahko dejansko pomagala, ne pa samo še dodatno grenila življenja, ki je za non-binary ljudi že takoalitako težko zaradi okolice.

Pa še to: to niso nikakršne ameriške fore. Nebinarni spoli obstajajo v različnih kulturah že tisočletja in so del človeške civilizacije, pa če ti je všeč ali ne. Tvoja vloga pa je, da svojega otroka sprejmeš takšnega kot je

 
Veliko je primerov, ko si otrok premisli, tudi ko je operacija že opravljena. Takšen je primer enega fanta, Patricka Mitchella iz Avstralije, ki si je po dveh letih zdravljenja premislil. Zdaj si spet želi biti fantek, a je morda že malo prepozno, saj že ima oprsje. Kdo je za to odgovoren, družba ali starši? – so vprašali iz organizacije “StoppedofilijiSP”.

Staršem otrok, ki bi želeli spremeniti spol, svetujemo, da jih pri takšnih odločitvah podpirajo, tudi ko si premislijo in zahtevajo vrnitev v prvotni spol. V nasprotnem primeru se počutijo krive, da niso dobri starši, če tega ne storijo.

Odgovorni starši morajo preprečevati vpletanje LGBT ideologije v proces vzgoje in izobraževanja. Posebej morajo biti pozorni na perfidne oblike menjave spolnih vlog, ki so se razširile po VIZ ustanovah na zahodu. Če v nemških vrtcih dečke oblačijo v deklice ali pa jim vsiljujejo dekliške igrače je nekaj hudo narobe. Zato takšna pandemija spolne disforije na Zahodu.
Kar se tiče ostalega sveta, ki je izgubil moralni kompas pa je primer Indije. Indijci so pred desetimi leti prvi začeli z grozljivim trendom spreminjanja deklet v fante s pomočjo bolečih operacij in hormonskih terapij, da bi zaslužili z doto, ki jo bo nevesta prinesla domov, ko se bo poročila z njihovim “novopečenim sinom”. Menijo, da je na milijone deklet, ki so jih na silo spremenili v fante.
Svet še nikoli ni bil tako bolan kot je danes.

V tem primeru opažam popolno nesprejemanje lastnega otroka in ravno to bo botrovalo k osamitvi in psihičnim motnjam. Ste jo sploh vprašala po njenih resničnih občutkih, jo poslušala z empatijo, brez kreganja, prepričevanja, ampak popolnoma mirno? Vi se do nje obnašate zelo nasilno in tudi zato stopnjuje svoje obnašanje. Ker se upira, vas načrtno jezi (kot vi njo). Vsako vaše nesprejemanje, jo bo še bolj poglobilo v njen svet. Tam bo našla uteho (ker je doma ne). Svetujem vaše ravno nasprotno vedenje.

Ko si bo tvoj otrok kaj naredil, ne hodi jokat nikamor. Kot starš si primorana sprejeti svojega otroka, tudi če gre le za neko tako fazo. Kaznovanje, odvzemanje svobode in vsega drugega NI in NIKOLI ne bo rešitev. Pogovori se z otrokom in poskušaj čimbolj svobodomiselno gledati na situacijo. Najpogosteje gre za fazo, včasih pa tudi ne. Ampak tvoj odziv je vsekakor iz vseh pogledov napačen in lahko povzroči katastrofalen izid.

Preden ljudje spravite otroka na svet, morate vedeti, da je možnost, da otrok ni isti kot vsi ostali. Če vas misel na to, da bi  otrok lahko bil gej/trans moti, potem ne imet otrok.

Kaznovanje, odvzemanje svobode in vsega drugega NI in NIKOLI ne bo rešitev.

Si brala knjigo Mi otroci  s postaje ZOO? Edina, ki je usla krutemu zivljenju zaradi mamil, je bila punca, katere mama je izvedla prav to terapijo – odvzem svobode in vsega drugega. Otroka je treba potegniti stran od skodljivih vplivov. In tiktok trans aktivisti  so skodljiv vpliv.

Draga mama, popolnoma razumem vašo nemoč. Vaša hči ima krizo identitete, ki je družbeno podprta s pravico do izbire spola. To vas jezi in spravlja v obup. Takšnih otrok ni ravno malo in ni univerzalnega recepta za enostavno rešitev tega problema. Dvomim, da ji lahko pomaga psiholog, ker je vaša hči trenutno v fazi totalnega upora do celega sveta. Edina stvar, ki ji lahko naredite je, da jo sprejmete takšno kot je. Zavedajte se, da je to trenutna faza v kateri se pozicionira v tem svetu. Sprejemanje dela čudeže, bolj kot ji nasprotujete večji bo upor, ki raste iz njenega občutka nerazumevanja in nesprejetosti.

Kako pa je z vašim privat življenjem? Ste se morda odrekli partnerstvu v prid posvečanja hčerki? Ali morda še vedno žalujete za pokojnim možem in zavračate misel, da bi bili še kdaj v zvezi? Vse slabe miselne programe nevede prenašamo na potomce. To v otroku povzroča zmedo in travmo. Tudi vi imate svoje potrebe in pravico do sreče. Malo razmislite o tem. Na tem svetu obstajajo tudi dobri moški.

Pri njeni vzgoji manjka očetovski lik. Vem, da niste nič krivi in, da se maksimalno truditi pri vzgoji, ste pa sami. Poskusite jo vključiti v kakšno športno dejavnost, trener mora biti moški, ki premore dovolj srčnosti in empatije. Želim vama vse dobro.❣️

Draga gospa, vi ste za k psihologu z vašimi metodami nadzora in ukrepanja. Ste iz nekih drugih časov, živimo pa v 21. stoletju.  Punca se išče, sprejmite to in jo podprite.

Nikakor k psihologu. K psihoterapevtu/ki skoraj obvezno.

Pri puncah, ki so trans je težava zgodnje potlačeno močno sovraštvo, do očeta.

K temu ste tudi sama prispevala tako ali drugače. Zato potrebujete obedve iti, k psihoterapevtu.  Če bo šla samo ena, ne bo veliko pomagalo.

Na vso srečo je omenjena psihična motnja dekleta minljive narave. Zadeve se bodo ob koncu adolescence postavile na svoje mesto. Imamo tudi to srečo, da je v Sloveniji prepovedano mesariti otroke zaradi spremembe spola in jih filati s strupeno kemijo za zaviranje pubertete.

Kot kaže imamo v temi LGBT aktivista, ki piše pod različnimi nicki. Kaj pomenijo floskule “živimo v 21. st, podprite jo, prisluhnite ji, pustite živeti…? To pomeni nagovarjanje starša, da lastni hčeri z operacijo odstrani dojke in maternico ter jo nafila z moškimi hormoni. Medicina je že zdavnaj izgubila etiko., naši FDV-jevci, progresivni liberalci in hipsterji pa jo nikoli niso imeli. Bolano.

V dobrih starih časih, ko smo hodili v OŠ, so bili vsi dečki fantje, vse deklice pa punce.

Odličen prispevek Cicimici.

Glej, morš jo naučit sprejemanja same sebe. Naučiš, kaj je lepega na tem bit rojena kot ženska, da je to en fakt ki ga mora sprejet in da ni nič narobe. Transerci se tega niso naučili… veliko ljudi gre skozi takšno krizo identitete in potem še poslušajo neke zblojence na netu, ki so se predali, ker raje kakor da bi sprejeli neka dejstva živijo v lala landu. Pa to ne pomeni zdaj da jo morš spravit v ženska oblačila ali kaj. Človek lahko nosi kaj mu paše in izgleda kot mu paše. Ampak spol je pa ena taka stvar s katero si rojen in je nekaj kaj si z rojstvom prinesel na svet. Ljudi ne učimo da si naj iztaknejo oči, zakaj bi jim rezali kurce in zize.

Jahman, si pač govedo, vse jasno.

Če se resnično počuti kot fant, ali pa je to samo najstniška muha, v nobenem primeru je ne kaznuj, zapiraj, nadiraj, odrivaj od sebe ali kaj drugega. V vsakem primeru je očitno, da ima krizo, in v takem trenutku rabi ljubezen in podporo mame. Če se obleče po fantovsko in ostriže lase (ali pa magari naredi irokezo), ni konec sveta. Stare mamce pred cerkvijo se bojo zgražale, ampak kaj je bolj važno, njihovo mnenje ali to, da se tvoja hči dobro počuti v svoji koži?

Glede denarja ti dam prav. Mirno se pogovori z njo, da si ne moreta privoščiti metati dobrih cunj v smeti, hoditi na nevemkakšne frizerske storitve. Predlagaj, da si denar za take stvari zasluži, gotovo so v okolici kakšni starejši, ki rabijo pomoč v gospodinjstvu in bi dali kakšen evro. v zameno.

Predlagaj, da bi šli k šolski psihologinji, ker se ti na take stvari ne spoznaš, psihologinja je pa strokovnjakinja. Ona bi tudi znala voditi komunikacijo med vama, da bi se lahko na normalen način pogovorili. Glede groženj z operacijo se ne sekiraj. Do 18. leta ima še 5 let in do takrat se lahko še marsikaj spremeni.

Vse pa delaj z veliko ljubezni in brez obsojanja. Svet je trenutno zelo krut do trans ljudi. Ogromno zlobnih besed bo slišala od sošolcev, ljudi na ulici, bolnikov na socialnih omrežjih. Naj ima vsaj doma varen pristan. Moje mnenje.

Kaj vse jasno. Ne sklepaj po sebi retardiranec. Sama sem vzgojila sina da ga vikas. Tak, da nic posplosevat.

Se vidi da je glupost dobila po vas, normalen starš nebi pustil da otroku faza postane psihična motnja

Če boš pritiskala proti temu bo še bolj “nagajala”.

Sprejmi ga takšnega kot je. Morda bo prerastel. Morda je pa to on. Važno, da je zdrav.

Jaz, popay pa ti😃

Si se poskuslo z njo pogovorit? Brez obsojanja, kričanja in izpadov tebe? Pač da se vsedeta, pogovorita in ena drugo poslušata? Naj ti pove kaj jo je privedlo do tega, od kod ti občutki. Ti pa z mirnostjo poslušaj. Mogoče si res obe poiščeta pomoč psihoterapevta, da vama mogoče pomaga tud pri komunikaciji med vama. Z vsemi temi kaznimi, ki si jih opisala, ne boš rešla nič, kvečjemu poslabšala vajin že tako skrhan odnos. Najstnica je, negotova in se išče. Bolj boš to zatirala, ker meniš, da imaš samo ti prav, slabše bo.

Za nekatere je že prepozno.
Ženska iz Minnesote toži zdravnike, ki so ji opravili dvojno mastektomijo, ko je bila stara 16 let, kot del njenega zdravljenja spolne disforije.

Luka Hein, 21, je začela doživljati duševne težave, ko je bila stara 13 let. Njeni starši so bili sredi ločitve, na spletu pa je začela tudi neprimerno razmerje s starejšim moškim. V tem času se je Hein začela počutiti neprijetno zaradi njenih razvijajočih se prsi in menstruacije, zato je kmalu poiskala zdravniško pomoč medicinskega centra Univerze v Nebraski.

V 55 minutah po prvi seji je dr. Megan Smith-Sallans Hein diagnosticirala motnjo spolne identitete, glede na pritožbo, vloženo na okrožnem sodišču okrožja Douglas v Nebraski.

“S takojšnjo potrditvijo Luke so obtoženci razvili vrsto transspolnega tunelskega vida, ki je blokiral druge dejavnike, ki so bili ali bi lahko bili vzrok ali vzroki Lukove disforije,” piše v pritožbi.

Do takrat je imela Hein več psihiatričnih hospitalizacij in diagnosticirana je bila depresija in generalizirana anksiozna motnja.

“Šla sem skozi najtemnejše in najbolj kaotično obdobje v svojem življenju in namesto da bi mi zagotovili pomoč, ki sem jo potrebovala, so ti zdravniki potrdili ta kaos v resničnost,” je povedala Hein za Daily Mail.

Bilo je več rdečih zastav, ki bi morale preprečiti dr. Perryju Johnsonu, da bi šel skozi “vrhunsko operacijo.” Hein na primer ni dobila hormonskega zdravljenja.

»S tem, ko sta Luko poslala na operacijo, ne da bi ji pred tem dala vsaj enoletno hormonsko zdravljenje, sta tožena stranka kršila celo pro-transspolne standarde Svetovnega poklicnega združenja za zdravje transspolnih (»WPATH«) za oskrbo pri operaciji odstranitve dojke,« piše v pritožbi.

Po dvojni mastektomiji je Hein štiri leta začela jemati testosteron, kar je povzročilo “srčne nepravilnosti, boleče sklepe in bolečine v medenici.”

Maja so zakonodajalci Nebraske sprejeli zakon, ki prepoveduje operacijo “potrjevanja spola” (gender affirming) mladoletnikov.
 

Psihologi na Zahodu so v strahu, da jih obtožijo “transfobije”.
zkazalo se je, da psihologi NZS “pretirano diagnosticirajo” otroke s spolno disforijo zaradi strahu, da bo osebje označeno kot transfobično, če tega ne storijo.

Nekdanji kliniki se bojijo, da bi lahko veliko mladih vsako leto po nepotrebnem dajali zdravila za zaviranje pubertete, ki jim izkrivljajo hormone.

Zaskrbljenost je izrazilo šest psihologov, ki so v zadnjih treh letih odstopili iz londonske službe za spolno identiteto otrok.

Vsi so trdili, da so bili pod tako velikim pritiskom, da niso mogli pravilno oceniti pacientov, zaradi česar se bojijo, da bi lahko šlo za “medicinski škandal”.

Eden od njih je priznal, da če pogledamo nazaj, morda niso dali zdravil za ukrivljanje hormonov vsem otrokom, pri katerih so diagnosticirali spolno disforijo.

Petintrideset psihologov je od leta 2016 zapustilo londonsko službo za razvoj spolne identitete (GIDS) pri Tavistock and Portman NHS Foundation Trust.

Podatki kažejo, da se je število otrok, zdravljenih v službi, v desetletju povečalo za več kot tridesetkrat.

GIDS v Camdnu v severnem Londonu je tam, kjer NZS zdravi otroke s spolno disforijo.

Služba je imela lani napotenih 2590 mladih pacientov v primerjavi s samo 77 pacienti pred desetletjem. Obiskuje otroke, mlajše od 18 let, in v redkih primerih nekatere že stare tri leta.

En psiholog, ki je želel ostati anonimen, je za Sky News povedal: »Naši strahovi so, da se mladim preveč diagnosticira in nato pretirano zdravi.

“Zelo smo zaskrbljeni zaradi posledic za mlade … Za tiste, ki smo prej delali v službi, se bojimo, da smo imeli sedeže v prvi vrsti zaradi zdravstvenega škandala.”

V izjavi je GIDS dejal, da “podpira vsakega mladega človeka od primera do primera kot posameznika”.

Dodalo je: “GIDS uporablja premišljen in premišljen pristop ter podpira zdravnike, da odkrito in podpirajoče sodelujejo z bolniki in starši.”

„Opravili smo razgovore o izstopu z vsem odhajajočim osebjem, da bi razumeli njihove motive in identificirali morebitna skrb vzbujajoča področja.

“Delo je zahtevno in pritiski delovanja v obremenjeni službi, ki se sooča z visoko stopnjo nepoštenih kritik, so intenzivni, njihove motivacije so tako individualne kot so.”

Ljudje s spolno disforijo doživljajo nelagodje ali stisko, ker obstaja neskladje med njihovim biološkim spolom in identiteto.

Skoraj polovici otrok, ki se zdravijo v GIDS, predpišejo zaviralce hormonov, ki ustavijo puberteto.

To je popolnoma reverzibilna oblika zdravljenja, ker se puberteta nadaljuje, ko bolnik preneha jemati zdravila.

Tako imajo otroci čas, da razmislijo, ali si resnično želijo prehoda v nasprotni spol.

Toda zdravila motijo ​​naravno proizvodnjo hormonov in lahko povzročijo nihanje razpoloženja.

Drugi psiholog, ki je želel ostati neimenovan, je za Sky News povedal, da so bili zadolženi za 120 do 130 mladih.

Rekli so, da je to trikrat več, kot so jih psihologi vajeni v drugih službah za duševno zdravje po državi. Rekli so, da je dalo malo časa za pravilno oceno bolnikov.

Po jemanju zaviralcev pubertete je naslednja stopnja hormonska terapija. Vidi, da mladi jemljejo testosteron, če preidejo na moškega, ali estrogen, če preidejo na žensko.

To se običajno ne daje osebam, mlajšim od 16 let, ker je nepopravljivo in lahko sčasoma povzroči neplodnost bolnikov.

Operacija spremembe spola, zadnji korak pri prehodu iz enega spola v drugega, je rezervirana za bolnike, starejše od 18 let.

Ker se je Leo rodil kot ženska, mu je NZS predpisal testosteron pred njegovim 16. rojstnim dnem, potem ko so mu diagnosticirali spolno disforijo.

Imel je 14 let, ko so ga psihologi in zdravniki v zdravstveni službi prosili, naj se odloči, ali si v prihodnosti želi imeti otroke.

Danes zjutraj je v oddaji Sky News dejal: »Če ne bi mogel živeti svojega življenja kot moški ali imeti telesa moškega, mislim, da ne bi bil več pri 20, 30 letih.

Ko sem začela dobivati ​​menstruacijo, je bil to znak, da se stvari ne bodo spremenile, puberteta je poslabšala moje duševno zdravje, poslabšala mojo spolno disforijo. Bilo je mučno.«

Leo je svojo izkušnjo v centru za spolno identiteto opisal kot pozitivno in dejal, da so se z njim temeljito posvetovali, preden je dobil recept za zdravila.

Toda Thomasin, ki se je večino svojih najstniških let identificirala kot moški, je letos pri 19 letih spet postala ženska.

Tavistock ji je pri 17 letih diagnosticiral spolno disforijo, vendar ji nikoli niso predpisali zdravil.

Thomasin je letos prestopila, potem ko je ugotovila, da se bori s svojo spolnostjo kot lezbijka.

Rekla je, da je vesela, da nikoli ni naredila nepreklicnih korakov, da bi postala moški. Thomasin je to jutro na Sky News dejal: “Grelo me je predvsem to, da se nisem ujemal, nato pa sem počasi dobival idejo, da lahko spremeniš spol.

“Pri 15 letih sem želel opraviti vrhunsko operacijo in biti moški … včasih se mi je zdelo strašljivo, ker greš po tej poti medikalizirane poti, in v mislih sem imel tiste male zadrege.”

Ne govori neumnosti. Da ne rečem gre.

Sem ženskega spola. Nimam pojma, kako se počuti fant, nimam pojma, kako se počutijo ženske (druge ženske).
Zdaj mi pa na nekih počutjih definirajte spol.
Poželenje čutim kot normalna ženska, nič se mi k ne dvigne itd. A je to tisti občutek, ki naj bi bil, da čutiš, da si ženska?

Vprašanje je resno mišljeno. Jaz ne vem, kje drugje ali kako drugače se lahko počutiš, da si nekega spola.

To je družbeni vpliv in najstniki mu podlegajo. Sploh si ne predstavljam, da bi se kdo tako obnašal, ko smo mi bili najstniki pa sploh nisem tako stara.

Naj se ukvarja s kakšnimi hobiji ali športom?