Here we go again….
To, to, to, yeeeeeeeeeeees, moj začjek, moj
zajček, moj zajček, moj zajček, moj, moj, moj.
Na, zdaj grem gor v sobo objeti vse tiste plišaste
zajček, tko!
Ti pa se okol obrn, kuhavnico v roke in mahi z njo
ku z uno sabljo, ki glave seka!
To, to, to, yeeeeeeeeeeees, moj začjek, moj
zajček, moj zajček, moj zajček, moj, moj, moj.
Na, zdaj grem gor v sobo objeti vse tiste plišaste
zajček, tko!
Ti pa se okol obrn, kuhavnico v roke in mahi z njo
ku z uno sabljo, ki glave seka!
…. sem se nasmejala ta hip do solz.
Najprej pride mož domov, lačen in prezebel.
Nešto ga uhvatilo. Jaz takoj pripraviti kosilo,
sladko (sveže) zelje z ocvirki, jasno, popoprano
in počesnano in štorovke z jajčkom. In smeha pri
mizi za dol past …..pa še zdaj ne vem, kaj je bilo smešno.
In potem vprašam moža, če me ima kaj rad, ker sem mu pripravila trske za bajto kurit za cel teden, drva sem mu naložila tja k peči, ker ima revež srečo pravo pravcato smolo, da pride vsaj štirikrat na teden prej domov kot jaz in …. MORA ZAKURIT. In če ni trsk in drv pri roki, je ogenj v hiši brez kurjenja.
In kaj mi odgovori, ko ga vprašam, če misli, da ima še kdo tako ženo, da možu pripravi trske, pa drva pa ….. za cel teden, mi pa reče: ja, kaj pa vem, bom moral malo ugotavljati in povpraševati?
Pih, norček, zdaj bo spraševal, se mu pa izplača, a, zaradi …trsk ? ali kaj ???
In na vprašanje, ali me ima zato kaj rad, mi ponudi podvrašašnje: Ej, pa povej no, kaj moram zdaj reči, da bo to tisto ta pravo zate?
Ma da dol padeš, bemtiš? A so moški res pozabili vseh teh dvajset in toliko let, kaj so takrat, za oglom hiše, v najhujšem mrazu in pišu šepetali na ušesa? Ko je škripal sneg pod nogami, ko je tako zeblo, da je jezik ostal trd na sredid poti iz ust, hiteč naproti vročemu poljubu in ko se je odtajal v ustih, je bilo vsega skupaj le kup stokanja od ugodja, da se spet človek malo pogreje in potem tisto ugodje, ki je narekovalo besede zahvale, aaaaa? aaaa? Pismo, a ste vse pozabili, a? Pol se ti pa drzne mene vprašat, kaj MORA REČI, da bo meni prav? Ej, da se ti res prav zarola od …. kwa pa vem česa, no?
jajaj pa ko da ne poznamo te dedece! Moj je dons ves z žaubami namazan..okol mene pleše ko maček okol vrele kaše..hmm he če ga nebi poznala..hahahah Aja za nameček pa še reče..uh ti k si mene dobila si zadela sedmico na lotu!! Uh bemti da res!!!
HAhahahahahahahahaha
a veš kaj ti bitje bodičasto!1 Mat kurja,tristo kosmatih medvedov,pišovkapoldi…uhhh kurja juhca…………………..ma ma zdej bi pa žih že vedel,da so lupčki zate od zajčka v specialni pakngi z rdečo pentljo zaviti….Uhhhh če bi mene kdo tkole lupčkal..uhh madona..pol bi blo res vroče..heheheheh
Ježeeeekkkk a ne da je ta naš zajček res en velik cuker…(dej no že…a te morem res na vse spomnit:::……..pih pih)
Mmmmmmmmcmmoka no tako pa muca lupčka ježeka..ahaaaaaaaa!!!
Marici, saj jaz izkoristim vsako priliko, da se mal oglasim.. Morda je sedaj malo redkeje, se pa vsaj pofockam.. Vsekakor bolj pogosto od sefice, res pa veliko manj od tebe! Tvoj stavek; “Ni da ni, ampak če ni, pol pa res ni in je da ni! ” je zelo filozofsko pomenjiv, hehe.. In velja tudi za nasega zajcka!
Eh, ježek, nič ne razlagaj, tega nisi dolžan, ne meni,
ne komu drugemu. Vemo, kaj je forum, vemo tudi to,
kdaj in zakaj se nanj javljamo in to je tisto, kar nam
velja. Vse ostalo pa je, kot je. Kdor čuti željo, potrebo
in da mu dopušča čas, je gori, kdor nima vsaj enega
od teh treh svari, se težje znajde gori. Tko to je. In …..
kadarkoli prideš, verjemi, se ti rada oglasim, ker te
rada prebiram in ker rada vidim, da si z nami. Pa bodi
toliko, kolikor si pač lahko. Jaz pa brez “te moje knjige”
ne morem. Oziroma, bolje rečeno, zelo težko sem brez
vas.
Muca hvala na slikovitem in barvitem poduku.. Tega smo vsi jezki potrebni, ker smo bolj trde buce in pocasnega dojemanja kot sama ugotavljas..
Hmmmmm, ce ze ti ves, da so lupčki zame od zajčka v specialni pakngi z rdečo pentljo zaviti…., pol pa najbrz ve to ze cel Tjavendan, hehe… Ja, potem je pa res; ” Mat kurja,tristo kosmatih medvedov,pišovkapoldi…uhhh kurja juhca….” Ej, muca si ti ena ta prava kuharica.. Edina pripomba, medvedi ne smejo biti kosmati, ce so ze peceni…
Sprasujes, ce je “naš zajček en velik cuker? Ma, kasen cuker , nas zajcek je ta pravi biser v oceanu zivljenja…. Glih za to je potrebno z njim previdno, da se skoljka ne zapre in izgine v prostranstvih morja..
Ahaha.. Enakega mmmmmmmcmmoka nazaj nasi muci…
IJUJJJJJJJJJ zej ..zej me je pa ob branju tko prijetno zaščemelo po celem telesu uHHH!!! pa koža se mi je naježila…ojej Ježeki………………………….*******************************************************************+