Hm, hm, no ja ……. če ni drugače…..
……. pač mora biti tudi tako dobro.
Dobro jutro oz. dober dan prijatelji.
Vsem lep dan. Ker nikogar ni, ker vas
vedno zamudim, žal ne gre drugače,
kot da vam voščim lep dan in …… spet
mrknem.
Oh, KR, včasih se mi zazdi, da se pač
ne najdem več … tukaj, med množico. In
potem se nenadoma spet pojaviš ti in
mi vliješ spet malo tistega samozapanja
in volje, ki je lastne slehernemu človeku,
le nekdo mora dvigniti tančico, pod katero
je spravljena. In vedno veš, kdaj je treba to
tančico čisto rahlo dvigniti, čisto malo, samo
rob ……… hvala :-)))))
Moji moji ………. prijatelji ………
prinesite svoje stolčke in svoje dežničke,
pa lepo bukvico in jo bomo takole skupno…….
čisto po poletno …………… prebirali ob šumenju
valov, ob vonju joda, vonju morja in vonju vseh
mogočih olj za mazanje utrujenih teles ….. prinesite si še kozarček juicea z dvema kockicama ledu in slamico in ……. užitki bodo resnično popolni. Vi …… morje ….. vetrc……. stol ……. dežniček ………rahlo nakazana simpatija mimoidočega črnega vraga ………… in jaz !!!
Da bi clovek znorel, ampak res znorel.
Saj niti ne bi bilo tako tezko. Dogaja se mi
namrec, da mi tudi dva do trikrat v casu, ko
klepetam z vami, javlja napako in me sprašuje,
če naj pošlje obvestilo o napaki. Karkoli pritisneš,
ali “pošlji” ali “ne pošlji”, vseeno vse skupaj izgine
izpred oči.
Pravkar sem namreč prijateljici pisala pismo, bemtiš vraga, vmes seveda nisem spravljala (na hotmailu!) in kar naenkrat obvesetilo o napaki in nato vprašanje, ali naj pošlje to obvestilo ali ne. Ta presneta volja.net mi bo počasi požrla še to malo živcev, kar jih imam. Se to morda dogaja tudi vam…… ??? ne to z živci, ne, ne to, ampak tole o javljanju napake? In če se, kako odreagirate? Penite kot jaz? Šizite kot jaz? Ali se sprijaznite z “mrkom na ekranu”, z “izgubo napisanega” in se vdate v usodo?
Grem pisat še enkrat!
heheh Marička,dogaja dogaja..pa nismo preko volje povezani.vsega hudiča se dogaja..saj smo živi ljudje…Pravijo da se živemu marsikaj dogaja.Ja men naprimer pošta štrajka včasih tudi do par dni..Najhuje pa je to kar praviš ti:vse že napišeš,manjka samo pika na i…potem pa tema..vse se zriše….bemti! Kaj češ..kot si sama ugotovila..idemo jovo na novo….heheheh :))))
marička čao!!
No, sej, tudi jaz sem popenila. Napišem pismo,
dolgo še kar, ampak, zdaj me bo že izučilo. Se mi je
že dogodilo tako, da sem napisala dolgo dolgo pismo,
pih, obvestilo in …… the end! Nič od ničesar več! Za
pošizit, res. Zdaj pa sem ubrala drugo taktiko. Napišem
pismo, recimo dva odstvka, pa v “send draft”, tolk, da je
spravljeno, kar je napisano, potem pa naprej! In četudi
parkrat send-draftam, mi je vseeno lažje, kot pa da vse
izgubim.
Ja, nočko vsem, tudi jaz jo mahnem gor po
stopnicah in v mižule mežule……. tako nekako,
ane muca, mižule mežule. Pa eno tiho nežno
uspavanko vama zapojčkam, pa pokrijem z
odejico obe, pobožam narahlo po licu in ………
ugasnem lučko na nočni omarici ………. ter tiho
prikličem spokojni sen in zvezdo, ki naj bedi nad
vama.
Tudi mojo Niobči zadekam z odejico in ji voščim
lahko noč in lepe sanje.
:)) Aha mižule mažule…Jep!Ali pa v spančkovo deželo jaz velikokrat pravim.he ravno danes me je nek fantič v službi spraševal.ja kam pa gremo,kam gremo…Pa pravim ja v mižule mažule..:)))