imena otrok
Blanka, tvoja izjava je malo za lase privlečena. Izobrazba in kako daš otroku ime pa res nimata nič skupnega. Bedasto ime si izmisli samo bedasta glava (ni važno katere izobrazbe).
Sicer pa. žrtve so itak otroci, starši pa na njih “zdravijo”komplekse s tujimi imeni, ali še huje s kakšnimi izmišljenimi.
Jaz bi se kar strinjala z Blanko*. Bolj kot greš po “socialni lestvici” dol, večje skovanke in tja imena najdeš. So pa izjeme – v obeh smereh.
Po nacionalnosti se v mojih otrocih pretaka slovenska, srbska in hrvaška kri. Izbira imen za otroke je bila kar zanimiva, saj so morala zadostiti marsikateremu kriteriju. Predvsem temu, da je sprejemljivo v večjem delu sveta, ker so tudi sorodniki raztepeni po celem svetu. Otroka imata imeni, ki sta tudi prevedljivi. Zanimivo pa je to, da meni sinovo ime še danes ni všeč, sem pa vesela, da me vsak pohvali, da sva ga lepo poimenovala. Prav tako sva pohvaljena tudi za izbiro hčerinega imena. Pa nisem otrok poimenovala tako, zaradi želje po hvali, da se razumemo.
Sem pa striktno zahtevala, da ni ime tipično “južno”, prav tako kot sem razumela, da ne more biti tipično “slovensko”, čeprav sem si zelo želela Nežo ali pa na primer Agato. Tudi zato ker otroci nosijo priimek na -ić, mi je kristalno jasno, da sin pač ne more biti Janez, hči pa ne more biti Neža.
Pri izbiri imena sva se skušala izogniti tudi imenom, ki jih trenutno kar mrgoli, čeprav mi je na primer ime Luka všeč, ampak kaj, ko jih je skoraj toliko kot Janov:).
Opica Marta