Iz prijateljstva v zvezo
Meni pa se je, sicer v najstniških letih, ampak se je. :)[/quote]
Nanjo na začetku nisem gledal, kot na neko seksi punco po mojem okusu, ampak zgolj kot zanimivo osebo in s časom najboljšo prijateljico. Ko pa se mi je izpovedala, pa so se zadeve močno zasukale, v hkrati tudi zelo veliko vizualno privlačnost. Skoraj da nasprotje od tega, kar sem občutil na začetku, ko sem jo videl.[/quote]
V najstniških letih to seveda je možno
Takrat se ljudje še zelo spreminjajo. Pri njej morda ni šlo samo za te spremembe. Verjetno so se ji tudi joški povečali.
Nanjo na začetku nisem gledal, kot na neko seksi punco po mojem okusu, ampak zgolj kot zanimivo osebo in s časom najboljšo prijateljico. Ko pa se mi je izpovedala, pa so se zadeve močno zasukale, v hkrati tudi zelo veliko vizualno privlačnost. Skoraj da nasprotje od tega, kar sem občutil na začetku, ko sem jo videl.[/quote]
V najstniških letih to seveda je možno
Takrat se ljudje še zelo spreminjajo. Pri njej morda ni šlo samo za te spremembe. Verjetno so se ji tudi joški povečali.[/quote]
Ne da bi jaz prej opazil misliš? 🙂 No, spomnim se ne, možno pa je.
Če sta najprej prijatelja, je več možnosti, da se bo to razvilo v uspešno zvezo: KLIK[/url]
Hiti počasi pravijo. Iz tretjine one-night-standov sicer res nastanejo zakonske zveze, ne pa nujno uspešne.
Najpomembnejša vez med partnerjema je namreč prav prijateljstvo. Po kemičnem “iskrenju”, to ni še nič garantirano. Oksitocin ter dopamin te sicer držita tam (ono tretjino).. samo to popusti, če se ne zna uspostaviti prijateljstva.
O tem, kaj je ljubezen, sem že neštetokrat..
In, ja.. to lažje vzdržujeta prijatelja, kot par, ki se je zbudil iz hormonskih oblakov “iskrenja”. Iz iskre do prijateljstva je še veliko dela.. odrekanja, učenja.
Ni pomembno iz katere smeri se začne, pomembneje je, da ostajata: prijatelja. Ves čas.
In, ja.. to lažje vzdržujeta prijatelja, kot par, ki se je zbudil iz hormonskih oblakov “iskrenja”. Iz iskre do prijateljstva je še veliko dela.. odrekanja, učenja.
Ni pomembno iz katere smeri se začne, pomembneje je, da ostajata: prijatelja. Ves čas.[/quote]
Odlično.
Jaz bi samo dodal, da so resnično na dolgi rok uspešne in srečne tiste veze, kjer sta partnerja obenem tudi najboljša prijatelja. Pa naj se še večini sliši to še tako “bogokletno”.
To seveda ne pomeni, da nimata vsak svojih prijateljev za občasno preživljanje prostega časa. Moški za moške aktivnosti, Ženska za ženski čvek.
Bistveno je, da zenska moskega vsaj neki dve leti pusti dvoriti in pri tem ostane na korektni, a se vedno kljub vsemu distanci (z vidika intimnosti in spolnosti). Pri tem seveda nimam v mislih manipuliranja, ampak cisto korekten in v neki meri tudi intimen odnos dveh (zelo) bliznjih prijateljev. Ce govorimo o potencialnem kandidatu za zenina (in/ali oplojevalca) seveda.
In toliko moških, ki potrebo po občudovanju in pozornosti iščejo namesto doma pri ženi na internetu med popolnimi tujci. Hm, je spet obdobje dveh let? Mogoče že več? :-)[/quote]
Pred kakimi 22-imi leti sem si, v okoliscinah, ki jih sedaj ne bom posebej opisoval, obljubil, da bom stremel k temu, da bom boljsi clovek. In to obljubo drzim. Tukaj z vami sem zato, da ne pozabim, kdo sem in od kje prihajam.
—
Porocen sem z zensko svojih sanj. Je moj vir navdiha, moj vrelec uzitka. Ko pridem domv, je prvo kar storim, da jo objamem in poljubim (ce je doma). Po vseh teh letih sem se vedno tudi kdaj, ob kaki cudni luni, se vedno zaljubljen vanjo, tako kot nekoc. Predvsem pa jo ljubim. In kljub temu, da to ni nikogarsnja stvar, bom vseeno namignil… ljubljenje nama je cesnjica na smetano najinega odnosa. In… zaenkrat cutiva se oba podobno in se rada predava eden drugemu.
In toliko moških, ki potrebo po občudovanju in pozornosti iščejo namesto doma pri ženi na internetu med popolnimi tujci. Hm, je spet obdobje dveh let? Mogoče že več? :-)[/quote]
Pred kakimi 22-imi leti sem si, v okoliscinah, ki jih sedaj ne bom posebej opisoval, obljubil, da bom stremel k temu, da bom boljsi clovek. In to obljubo drzim. Tukaj z vami sem zato, da ne pozabim, kdo sem in od kje prihajam.
—
Porocen sem z zensko svojih sanj. Je moj vir navdiha, moj vrelec uzitka. Ko pridem domv, je prvo kar storim, da jo objamem in poljubim (ce je doma). Po vseh teh letih sem se vedno tudi kdaj, ob kaki cudni luni, se vedno zaljubljen vanjo, tako kot nekoc. Predvsem pa jo ljubim. In kljub temu, da to ni nikogarsnja stvar, bom vseeno namignil… ljubljenje nama je cesnjica na smetano najinega odnosa. In… zaenkrat cutiva se oba podobno in se rada predava eden drugemu.[/quote]
Donkihotovstvo.
Spet negativa … Pa dobro no, razlicni smo. Kot da vstopate v zveze, ko se vam metuljcki delajo, vsakokrat ko vam vizualno nekdo sede, pustite partnerja in greste,..aja, ne, takrat se sam ‘podolckate’, pa ste potem spet srecni v partnerstvu.
Razmerja, temeljeca na polprijateljstvu v startu, so lahko se kako perspektivna in trajajoca. Spoznas se ze nekoliko, znacajsko spoznavanje je v teku in kemija naredi zakljucek. Tista najbolj divja razmerja so pa kratkega veka, explozivna kot ognjemet, a ne trajajo.
Pa se nekaj, kar zelo drzi: komunikacija, tudi tista, kjer partnerju poves, kaj zelis, cutis, pricakujes … Se preden se zgodi sum v komunikaciji, ki postane tisdina in potem razhod.
Če je zveza iz prijateljstva, pol je pač takšna vsa veza. Sta prijatelja, ki skupaj živita, se seksualno tolažita in se reproducirata, ker je pač to ustaljena praksa v družbi.
Ko pride tisti pravi, ko spodmakne tla pod nogami, pa se zveza iz prijateljstva kaj klavrno zaključi. Šest let ni nikakršna garancija za uspeh, še sploh ne v monotoni vezi brez pretresov. V bistvu je malo šans, da bosta ostala za zmeraj. Sama prisegam na usodno ljubezen in sem jo tudi našla. Žal, šele v drugo
Sama ne zagovarjam nekajletnega prijateljstva, da se potem iz tega razvije zveza. Ampak vseeno bi bila izjemno vesela, če bi lahko kdaj kakšnega fanta tudi mesec ali dva spoznavala preden bi se karkoli začelo.
A je na žalost tako, da želijo vse takoj in zdaj, najbolje kar na prvem zmenku ali ne, še bolje kar včeraj, kot danes, ker jutri bo že ne vem, kaj? Prepozno? Prej so lahko tudi do 5 let samski, potem ko me spoznajo, se vse tako hudo mudi, kot ne vem kaj.
Vedno naletavam na same takšne tipe, ki postanejo čisto histerični, če nisva po prvem zmenku že kar par. Mene to zelo odbija, ker mi potem začno kar z nekimi težečimi napadanji takoj po zmenku in kar ljubosumnost zganjajo ter takšne fore.
Na enem zadnjih zmenkov z enim od teh primerkov niti domov nisem še prišla, že telefonski klici eden za drugim tako da si skoraj kosila nisem uspela pripraviti. Do večera bi se morala že zjasniti, če hočem resno zvezo z njim. Seveda sem rekla, da ne in potem je bila surla do tal.
Prijateljica je tudi počasi spoznavala fanta cca 4-5 mesecev in sta še zdaj skupaj. Sta šla na razne aktivnosti, izvedela stvari eden o drugem in vse se je postopno razvijalo. Ne na neko ihto in neučakanost. Mene to tako odbija, da mi je odvratna že misel iti na zmenek s kom novim v kratkem.
Jaz osebno menim, da je dobro prijateljstvo odličen temelj, če hočeš zgraditi dolgotrajno in trdno zvezo. Zakaj? Ker če se z nekom dobivaš zgolj iz ljubezenskih namenov, pride do olepševanja resnice in manipulacij ter marsikaj spoznaš kasneje in ko enkrat ugotoviš, da te je oseba nalagala, potem tudi ljubezen hitro ugasne. Če se dve osebi spoznata na prijateljskem nivoju, sta dosti bolj iskreni v pogovoru in preden stopita v zvezo (če do tega pride), vesta praktično vse drug o drugemu. Te moderne bedarije o “friendzone” pa držijo le za ženske, ki so brez vrednot in letajo od moškega do moškega, da so na koncu že naveličane samih sebe. Vsem pametnim moškim svetujem, naj bežijo čim dlje stran od takih. Večina slovenskih deklet in žensk sta žal pojedla feminizem in odsotnost vrednot. Ko se človek sreča s puncami, ki izhajajo iz družin vzhodnoevropskih in južnih korenin, kmalu ugotovi, da tam ura kaže čisto drugače kar se tiče vrednot in dojemanja seksualnosti.