Kako že gre ta pesem? 😃😛

Grem v trgovino, grem v trgovino, grem v trgovino, da si kupim vino.

A na vratih piše, a ba cratih piše, a na vratih piše: Nema vina više.

A na drugi strani, a na drugi strani, a nadrugi strani so že vsi pijani.

A na vrh brjaka, a na vrh brjaka, a na vrh brjaka žalost’n Janez solze pretaka.

Tako.

Mal telefoničnih jajc se je vmes skozlalo, upam, da je berljivo.

Drgač pa je blo  neki z : Dvignil bom zastavo, dvignil bom zastavo, dvignil bom zastavo, rdečo, belo, plavo.

A na vrh brjaka…

Kaj je to brjak?

Ne bi vedu, tko so peli. Oz tko nekak si zapomnu k škorc…Mislm, da tista medeninasta zvezda/zaključek  štange od zastave.

Gremo gledat gugl če je to čemu podobno, kkšni popačenki.

Tole pravi vikipedija

Dejansko zgleda je barjak štap, na katerem je zastava. Hrvatizem.

Čast posla 6 minut.

Al na vrh Turjaka, al na vrh Turjaka, al na vrh Turjaka Janez Micko čaka.

Ni hrvatizem če je pa turška/arabska beseda.

Tale s Turjakom mi je bolj všeč. Ker sem blizu njega.

Pa Micka….vsekakor bolje kot Lejla.

Preberite si:

Turjaška Rozamunda

/ Rožnati ustnici v prevodu

Romanca govori o dekletu Rozamundi, ki živi v Turjaškem dvoru in je znana po svoji lepoti, kakršne svet še ni videl. Njen oče vabi snubce, ki bi se z Rozamundo poročili in tako dobi pravega bojevnika zanjo (Ostrovrharja). Vse je že nared za svatbo, ko pevec ob izpraševanju tet pove, da živi v Bosni dekle, ki bi utegnila biti lepša od neveste. Rozamundi te besede niso bile po godu in tako svojemu zaročencu naroči, naj pripelje to »sonce« na grad, da se bo lahko na lastne oči prepričala, da je Bosanka res lepša od nje. Ženin jo uboga, a kaj ko se v Bosni zaljubi v omenjeno Lejlo in se z njo oženi. Zatorej Rozamunda, kot se od mlade, zavrnjene žene v tistem času pričakuje, odide v samostan, kjer častno nadaljuje svoje službovanje kot nuna.

Imam tudi sam podobne izkušnje z redovnicami …

Odtipkajte: s. Ana Šuštar 

/ Pri tem pripominjam, da je Hrast simbol nemštva, Lipa pa slovenstva. Na Turjaku ni bilo NIKOLI nobenega hrasta, na našem koncu niti ne rastejo. Je pa Lipa. Še danes.

Kaj je Prešernu šinilo v glavo, da je zapisal Hrast?

Simbol nemštva?

Morda zaradi rime.

Morda je hotel poudariti nerazdružlivo (krvno) povezavo z našimi nemškimi brati….?

Po drugi strani pa…je ni vasi na Bavarskem, Švici, Arlski (Orlski), Tirolski (vseh treh), Koroški, Anižki, Aniški, Poadižki, Piemontu, Admontu, Breisachu, Colmarju, Neustrija, Batavii, Lombardiji, Venetu, Istri do Nehaja ter Porabju do Zemuna (Zemljine), Ladinski (Val Gardena) Štajerski, Solnograški, Gorni Avstriji (vzhodneje (še) ne poznam) celo v Grenoblu in Badnu, kjer ne bi sredi vasi stala stara Lipa, kar poudari slovenski pedigre Bavarcev.

Bavarska se je v Rimski državi imenovala Vindelicija.

Nemci so vsa stoletja Slovence imenovali Wende, Windisch….

Nad Zurichom (po naše Curku,Curkovcu) leži mesto Windisch…imamo Chezsaplano, Gornegrat, v Franciji reko De roca (Deroča), Drava (Drveča reka, Ren ali Riin v tamkajšnjem narečju tudi pomeni drveti…Tirol tirati, terati živino, Bodensko jezero je Vodensko, Ravensburg je RAVNO mesto, Breisach je Brežina, prav tako Bregenz,…, Strassbourg je Stražno mesto, Lindav je Lipovo.

Berimo:

Hrast stoji v Turjaškem dvoru,
vrh vzdiguje svoj v oblake.
V sencu pri kamniti mizi
zbor sedi gospôde žlahtne,
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine snubače.

Rozamunda, roža deklic,
čast dežele je domače:
nje pogledi, svitle strele
z neba jasnega poslane,
deleč krog junakov srcem
vžigajo skeleče rane.

Dókaj jo baronov snubi:
troje iz dežele laške,
troje iz dežele nemške,
troje ’z štajerske in kranjske,
ino zraven Ostrovrhar,
ki so boji mu igrače.

Lep junak srcé bil vnel je
gospodične z’lo košate,
ki ukaže mu, da prosi
od očeta jo in žlahte.

Njemu oče nje napravi
imenitno gostovanje;
Rozamundo mu obljubi,
reče mu pripeljat’ svate
v treh nedeljah, da nevesto
’z hiše spremijo domače.

Tje h gospôdi se približa
pevec razglašêne slave;
prošen strune vbere, poje
dela vitezov junaška
in deklet oči nebeške,
srca od njih ognja vžgana.

Ko premolkne, ga popraša
teta Rozamunde zale,
da bi jo čez vse pohvalil,
reče mu besede take:

»Ti povej nam, ki obhodiš
bližnje ino daljnje kraje,
kje bi neki dèkle rastlo
lepše od neveste naše?«

„»Bog jo živi gospodično,
Bog ji hčere daj enake,
tak cvetoče, tak sloveče,
Bog ji sine daj junake!
Pod cesarjem zdaj najlepši
cvet turjaška roža raste.
Sestra bašetova v Bosni,
solnce vse lepote zdanje
po vsem svetu razglašêna,
ako slave glas ne laže,
sama bi vtegnila biti
lepša od neveste vaše.«“

Ni nevesti všeč, kar reče,
mal’ odgovor ji dopade.
Lica spremeni rudeča,
nejevolja jo prevzame.
Ostrovrharja pogleda,
reče mu iz jeze nagle:

»Slišim, da so Bosnijaki
v sužnost gnali kristijane.
Res, junakom je sramota,
da jih še obklada jarem!
Meč opaši, Ostrovrhar,
hlapce zberi in prijatle,
bašetovo izpeljite
sestro, ako kaj veljate!
Radi bodo dali Turki
zanjo naše vam rojake.
Brez otrok moj zakon bodi,
brez veselja leta stara,
ako šla bom pred k poroki,
ako pred moža objamem,
ko pripelješ Bosnijanko
v grad turjaški, da verjamem,
de je take res svitlobe
turško solnce, kakor slave!« —

Ženin, z njo obljubljen, svoje
zbere Ostrovrhar hlapce,
po prijatle bližnje pošlje
in si oster meč opaše;
ročno jezdi nad Turčine,
spolnit voljo svoje drage.
Ne globoka reka Kolpa,
ne vdrže ga turške straže.
Meč krvavi v močni desni
pred seboj drvi Bosnjake,
bašetovi grad razdene,
reši ’z sužnosti rojake,
z njimi bašetovo lepo
sestro vitez s sabo vzame,
črnooko, svetlolično,
rasti in podobe rajske.
Vseh lepot bilà je solnce,
ki so tisti čas sijale.

Bolj ko lepa Rozamunda
lepša Lejla mu dopade;
v grad turjaški je ne pelje,
na svoj grad domu jo vzame.
Cvet junakov, Ostrovrhar,
ji srce nedolžno gane.
Vero zapusti Mahóma,
turške šege in navade.
Ko bilà se naučila
vseh resnic je vere prave,
jo je krstil, potlej njiju
je poročil grajski pater.

Rozamunda grede v klošter,
čast ljubljanskih nun postane. 

Kot Ana Šuštar, Ana Slivka, Lidija Sušnik (Kurešček).

Prešern je bil res MOJSTER slovenske besede!

Vesel oče s Turjaka

Dobra pesem. Spet aktualna (migrantke)….