Javna tribuna: Razbijamo mite o vzajemnih skladih

Kaj drži in kaj ne o vlaganju v vzajemne sklade? Poiskali in razbili smo nekaj najpogostejših mitov o vlaganju v vzajemne sklade. Kateri sklad izbrati in za koga je tovrstno vlaganje najbolj primerno?

Odgovor na to in na mnoga druga vprašanja bo v sklopu Javne tribune z vami delil dr. David Vegelj, osebni finančni svetovalec iz Vzajemci Skupine. Pridružite se nam na forumu Starševski čvek, v četrtek, 16. decembra ob 10. uri.

Spoštovani uporabniki,

začenjamo današnjo javno tribuno in lepo pozdravljamo današnjega gosta, g. Davida Veglja. Vabljeni z vprašanji.

Uredništvo Med.Over.Net

Dober dan,

sem čisti nepoznavalec skladov, veliko prijateljev že vlaga v neke sklade. Imam službo za nedoločen čas, plača ni slaba ,a nekih velik vložkov si ne morem privoščiti. Recimo do 50 eur na mesec, občasno kaj več… Kaj mi svetujete?

Hvala

Kaj se zgodi, če podjetje v katerega vlagam propade?

Mene pa zanima kako se meri pol uspešnost? Kako lahko jaz kot nepoznavalka to vem?

Ali se vedno vlaga razpršeno?

Kako pa je s stroški pri vlaganju z nizkimi mesečnimi vložki? Se zelo razlikujejo med družbami za upravljanje? Kje so najnižji?

Koliko pa so te skladi kaj obdavčeni? Hvala.

Pozdravljeni,

prvo pravilo varčevanja je to, da je potrebno začeti. Mesečna varčevanja so najboljša vstopnica. V sklade lahko potem nova sredstva dodajate po lastnih željah. Tudi s 50 EUR mesečno se da v letih zgraditi lep portfelj, če pri tem pazite, da ne plačujete nepotrebnih stroškov, da vztrajate dovolj dolgo in da varčujete razpršeno.

Na vzajemne sklade glejte kot na vašo drugo denarnico s potencialom, da se lahko vaša sredstva oplemenitijo (ali pa tudi ne, odvisno od dogajanja v prihodnosti). Skladi so likvidni, zakonsko zelo regulirani, razpršeni, z dokaj nizkimi stroški, v ozadju stojijo priznani upravljavci, banke skrbnice in ATVP.

Za določitev ali so za vas primerni vzajemni skladi (in kateri), bi potreboval precej več podatkov kot so recimo: vaša naklonjenost tveganju oz. bolje rečeno ali ste pripravljeni na nihanja, časovni horizont, poznavanje oz. izkušnje s kapitalskimi trgi, vaše druge naložbe, stabilnost prihodkov itd.

Brez zgoraj omenjenih podatkov pa lahko na palec rečem, da je verjetno vsaj polovica prebivalstva primerna za dolgoročno mesečno varčevanje v košarici vzajemnih skladov.

LpD

Pozdravljeni. Od nekdaj sem skeptična o tovrstnem vlaganju in me zanima ali to resnično deluje? Poznam primere, ki jim to prinese kar nekaj denarja, ampak oni vlagajo veliko večje vsote, kot bi jih bila zmožna sama. Ali to izgleda tako, da jaz dam denar, vi pa vse vodite in mi garantirate končni izkupiček? Vnaprej hvala za odgovor.

Pozdravljeni g. Vegelj, recimo da pridem k vam in res čisto nič ne vem o vlaganjih, kaj bi mi svetovali…na voljo imam “višek” denarja, ki bi ga rada pametno investirala…gre za cca 15 ooo eur.. Hvala, Sanja

A se lahko zgodi, da sklad propade in kdo potem jamči za to kar smo vložili?

Koliko pa stane tako vodenje tega vlaganja v sklade?

Pozdravljeni,

vzajemni skladi so skupek premoženja, kar pomeni, da npr. mešani fleksibilni vzajemni skladi (Generali Galileo, Primorski skladi FT Quant itd.) zbrano premoženja vložijo v nekaj deset različnih delnic in/ali obveznic. Pri tem so deleži v posamezni delnici ali obveznici precej nizki, v območju nekaj odstotkov.

Družbe dnevno propadajo, ampak običajno v skladu tega niti ne opazite, ker na drugi strani ostale delnice recimo v tem času nakdoknadijo izgubo. Da pa je takih delnic, ki lahko propadejo čim manj, skrbi upravljalec sklada, ki izbira take družbe, ki imajo poleg potenciala tudi neko stabilnejše poslovanje.

LpD

Pozdravljeni,

skladi so zavezani k dnevnemu poročanju vrednosti premoženja (VEP) iz katerega se računa uspešnost. Da pa lahko posamezni sklad primerjate z drugimi, se običajno uporablja referenčni indeks.

Recimo delniški sklad razvitih trgov lahko za referenčni indeks uporablja S&P 500 ali DAX ali kombinacijo obeh.

Dobri upravljaci presežejo ta referenčni indeks, slabi pa ne. Statistika sicer pravi, da na dolgi rok je premagovanje indeksa izredno težka naloga, ki pa jo določen del upravljavcev uspešno opravi.

LpD

Pozdravljeni,

posamezni vzajemni sklad vedno vlaga razpršeno. Po zakonodaji ima lahko v posamezni delnici največ 10% premoženja, torej v teoriji ima vsak sklad najmanj 10 različnih naložb, običaljno pa bistveno več. Skladi morajo objavljati tudi mesečna poročila, kjer razkrijejo 10 največjih naložb in njihov delež. Ta poročila se nahajajo na spletnih straneh družb za upravljanje.

LpD

Zdravo, koliko denarja moram imeti za začetni vložek?

Zdravo, živim v tujini in trenutno nisem rezident Slovenije, kako je v tem primeru z vlaganjem in obdavčitvijo?

Pozdravljeni,

pri skladih poznamo direktne in indirektne stroške. Direktni strošek je recimo vstopna provizija, ki znaša do 4% posameznega zneska in je plačilo za tržnika. Vstopni strošek je odvisen od višine vplačila in vrste sklada in seveda od politike družbe za upravljanje. Zelo pogosto se mu v akcijah lahko izognete. Drugi direktni strošek je izstopni strošek, ki pa je v Sloveniji redkost.

Indirektni strošek pa je upravljavska provizija, ki se obračuna na dnevni bazi od vrednosti premoženja in je plačilo za družbo za upravljanje. Povprečni letni strošek delniškega sklada je okrog 2%, obvezniškega pa 1,5%. Približno. Upravljavska provizija je že odšteta od vrednosti enote premoženja (VEP), ki je objavljen vsak dan.

Potem pa so tukaj še davki, ki so odvisni od dobe držanja sklada in se plačajo glede na dobiček.

LpD

A lahko v vzajemnih skladih varčujejo tudi mladoletniki? Kako to zgleda, kakšni so vaši predlogi?

Kako vem, kdaj je pravi čas za nek vložek? To vodite vi, jaz sam…?

Spoštovani, kaj pa v primeru smrti, kdo je upravičen do sklada, je tako kt pri zavarovanjih, da je to del dedovanja?

Pozdravljeni,

vzajemni skladi so obdavčeni cedularno, torej se ne vštevajo v dohodnino. Plača se davek na kapitalski dobiček, ki znaša 27,5% za prvih 5 let držanja, nato pa pade na 20% za naslednjih 5 let, 15% za dodatnih 5 let in 10% za zadnjih 5 let. Po 20 letih v istem krovnem skladu ne plačate davka na dobiček.

Sliši se komplicirano, ampak ni. Dlje, ko držite sredstva znotraj istega krovnega sklada, manj davka plačate. Krovni sklad pa sestavljajo vsi vzajemni skladi posamezne družbe za upravljanje. Infond ima v krovnem skladu več kot 15 različnih sklado med katerimi lahko poljubno prehajate brez stroška in brez davka. Generali jih ima 16, NLB več kot 15, Primorski skladi 7 itd.

LpD

Mene zanima vlaganje v sklade, imate kakšno številko, mejl, kamor lahko pokličem?

Pozdravljeni,

vzajemni skladi na dolgi rok delujejo. Kaj je dolgi rok in kako točno definirati ali so za vas delovali pa je že težje vprašanje. Dejstvo je, da so vzajemni skladi enostaven način investiranja, ki ima določene prednosti in slabosti.

Tržnik vzajemne sklada lahko po pogovoru z vami določi le, ali so določeni vzajemni skladi za vas primerni, glede na starost, življenjske okoliščine, nagnjenost k tveganju, poznavanje kapitalskih trgov itd.

V vzajemnih skladih ni garancij in nihče vam ne more napovedati kaj se bo zgodilo. Lahko boste zaslužili, lahko boste izgubili.

Vi vedno vlagate v vzajemni skladi, ki je v resnici samo bančni račun. Upravljavec tega bančnega računa pa v skladu s pravili investira ta denar v delnice. Če delnice zrastejo zaslužite, če padejo izgubite. Lahko začasno, lahko za dlje časa. Pomembno pa je vedeti, da se svet razvija in imate več možnosti, da zaslužite kot da izgubite. Statistično gledano.

LpD