Za tiste, ki vas zanima tematika: obvezno si pojdite ogledat kobariški muzej 1. sv. vojne! odličen muzej!

Se strinjam! 🙂

Moj praded je padel v 1. sv. vojni, leta 1917 (žal ne vem točno, kje), par mesecev, preden se je rodil moj dedek, zadnji od 5 otrok. Baje so z materjo (mojo prababico) še leta po vojni tolkli strašno revščino in lakoto. 🙁

Morda kdo ve, kje bi lahko kaj več izvedela o Slovencih, ki so se v 2. sv. vojni na strani Italijanov borili v Afriki? Baje jih je bilo kaj veliko, seveda predvsem Primorci. Moj ded je bil med njimi, pa ga žal ne morem več vprašat. 🙁 Tako mi je žal, pred leti je bil en gospod s Primorske po TV v enem dokumentarcu, pa si nisem zapisala ali zapomnila njegovega imena …

Pa si morda član tudi katerega društva, ki se s to tematiko ukvarja? Ker obstaja kar nekaj društev in poznam kar nekaj ljudi, ki se s tem ukvarjajo.

Ja ja, lakota pa to je še kar nekaj cajta po vojni pustila posledice…pri nas je bilo isto…hmm, za slovence v afriki pa ne bi vedel…:/

priporočam ogled zasebnega vojaškega muzeja v Lokvi in seveda kobariškega, ki je itak osnova za dobiti osnovo. Te zasvoji.

Prebrala sem vse knjige od Klavore, pa še nekaj drugih za katere se ne spomnim avtorja,se mi v tem trenutku ne da brskat po knjižnji polici. Imam jih namreč doma

Moj praded se je boril kot Avstro-ogrski vojak, nimam pojma, kje.
Je pa prišel na dopust domov na slabo leto in pol, toliko, da je naredil novega otroka..
Malo po njegovi vrnitvi je prababica umrla zaradi španske gripe, prevelik napor sama na kmetiji in s kopico malih otrok.

…danes nam je pa težko, pa komaj preživimo, pa otroci so žrtve slabe izbire univerze, ki ni prinesla službe in zato mečejo leta svojega življenja stran na faksu. A ni zanimivo, kako si ljudje sami naredijo probleme, če jih nimajo dovolj?

Moja oma je bila rojena 1910, njen ata je bil vojak v 1. sv. vojni, odpeljan v rusko taborišče iz katerega se je vrnil sicer domov, vendar hudo bolen, tako , da je doma lahko samo posedal in si vihal dolge sive brke in čakal na konec
po ominem možu mojem dedu pa smo bili vitezi in imeli svoj grb…zlo zanimivo, samo jaz si več ne morem vsega zapomniti imam težave s spominom, upam, da bo moj sin bolje poznal družinsko zgodovino 😉

se strinjam, da je 1.sv.vojna privlačna tema, res te kar zasvoji. Jaz sem lani obredla poti okoli Krna, Rombona… Na Krnu so v zadnjih letih razstavili ostaline vojne, z napisi in razlago. Pa gora Batognica, kjer sta vojski obeh strani kopičili eksploziv in so jo na koncu razstrelili. Vrh se je ob tem znižal za 70 m, gora je popolnoma ravna. Te stvari te presunejo, kako je bilo na teh vrhovih pozimi, v mrazu… Ostankov, železja, bodeče žice, tega je še veliko, pa čeprav se je v teh letih že veliko pobralo. Ob poti s Krna čez Batognico proti Komni, stoji Piramida pod Peski-veličasten spomenik padlim v 1.sv.vojni. No, tam je bil lani na eni polički razstavljen čevelj, star usnjen vojaški gojzar, le kdo ga je nosil…pa upam, da ni prehitro “izginil”.

Zanimiva mi je knjiga Ivana Sivca Ognjeni ruj, ki se ukvarja s to tematiko. Priporočam!!

In po vsem tem mojem “navdušenju” se pogovarjam z mami, če pa v naši žlahti poznamo koga, ki je padel v 1.vojni in izvem, da se je celo moj dedek boril na soški fronti pri Doberdobu. Bil je ranjen in vrnjen domov. Umrl je leta 1971.

Mogoče gre za ‘dumdum’ naboj, ki vsebuje živo srebro. Ko te taka krogla zadane, se živo srebro razprši na večjo površino in povzroči ogromno rano. Po domače rečeno, vstopna luknja je majhna, na izhodni strani te pa pol manjka. Grozno.

Uf, mene tudi zelo zanimata obe vojni. Mogoče 2.sv. še bolj.
Res mi je žal, da ko je bila moja babica še živa, nisem bolj poslušala, ko nam je vnukom razlagala o vojni. Ampak takrat sem bila še mula in me res ni zanimalo :(.
Poznala sem gospoda, soseda, ki je bil na ruski fronti. Se je vrnil živ in umrl cca. dve leti nazaj. Menda je bilo zelo hudo tam.
Sem tudi jaz bila v kobariškem muzeju in je res, da čist padeš notr. Zanimivo.

Praded bil ranjen na Doberdobu kot avstroogrski vojak. Dobil križec 🙂
Deda so 1938 rekrutirali v italijansko kraljevo vojsko in se je po razpadu italije leta 42 peš iz Sicilije odpravil v partizane v slovenske gozdove. Domov se je vrnil leta 1946.
Oče služil v jugoslovanski vojski 2 leti.
Jaz služil v slovenski vojski.
Moji sinovi ne bodo več služili vojskam – hvalabogu!

en praded v galiciji, drugi v karpatih. noben prisel ziv domov.

Ko bodo to videli ‘osvoboditelji’, bodo vse izbrisali. Takšne nesramnosti kot jih tle pišete, jih še nisem bral. Zgodovina se je pričela pisati enaindevejtdesetega, prej so bile same opice in dinozavri!

Ej a si ti nepismen al brljav al kaj? To je tema, kje je od koga stari oče služil v 1. svetovni vojni, in nima čist nobene veze z tem kar si ti napisu…Pa to da se je zgodovina začela pisati “enaindevejtdesetega” si to sam ti domišljaš, to da ti take pišeš bedarije tle pa žviš, se lohk dons zahvalš tistim opicam pa dinozavrom! Pa mal več spoštovanja do tistih, ki se iz vseh 2. vojn niso vrnili!

Zgodbice, ki z realnostjo nimajo nobene zveze. Minska vojna sploh ni potekala pod vrhom, ampak na planoti. Pa še tam je “le” nekaj kraterjev.

Jaz pa lahko povem, da je MOJ OČE bil vsa 4 leta AO vojak. Rojen je bil 1894, maja 1914 je izpolnil 20 let, nato pa ob začetku vojne odšel v Galicijo, Karpate, nato pa 1915 Soška fronta. V 3. ofenzivi (29. okt 1915. ranjen v glavo (Kopfdurchschuss) v Podgori pri Gorici, nato bolnica Judenburg, nato nazaj na Sočo. Preživel, umrl 1970. Jaz sem bila rojena 1949 kot njegov edini otrok.

Zanimivo, a ne? In najbolj mi je žal, da me, ko je bil še živ, vse to ni ČISTO NIČ zanimalo. Vse to sem rekonstruirala šele lani preko Dunajskega vojnega arhiva. S tem sem se mu oddolžila za svojo takratno brezbrižnost. Je pa povedal, da ni nikoli meril v človeka, vedno je streljal visoko in na to je bil ponosen, jaz pa danes še bolj.

Jaz pa lahko povem, da je MOJ OČE bil vsa 4 leta AO vojak. Rojen je bil 1894, maja 1914 je izpolnil 20 let, nato pa ob začetku vojne odšel v Galicijo, Karpate, nato pa 1915 Soška fronta. V 3. ofenzivi (29. okt 1915. ranjen v glavo (Kopfdurchschuss) v Podgori pri Gorici, nato bolnica Judenburg, nato nazaj na Sočo. Preživel, umrl 1970. Jaz sem bila rojena 1949 kot njegov edini otrok.

Zanimivo, a ne? In najbolj mi je žal, da me, ko je bil še živ, vse to ni ČISTO NIČ zanimalo. Vse to sem rekonstruirala šele lani preko Dunajskega vojnega arhiva. S tem sem se mu oddolžila za svojo takratno brezbrižnost. Je pa povedal, da ni nikoli meril v človeka, vedno je streljal visoko in na to je bil ponosen, jaz pa danes še bolj.

Moj Praded je imel Avsto-ogrsko uniformo. ne bi pa vedel, če je kje bil v vojni. Je umrl še preden sem se rodil. Sta pa bila oba pradeda od moje bivše punce na Soški fronti. Eden je bil ranjen s šrapnelom se mi zdi drugi pa z metkom.

Lepo, da najdem neko temo kjer se ljudje ne prepirajo, čeprav že 5 let staro 🙂

Dedka so takoj po opravljeni maturi zvlekli na Soško fronto, na Krnu je služil Avstroogrski vojski.
Bil je ranjen v roko, zato je dva prsta težje premikal, a je živel še bogatih 60 let.
Govoril mi je zgodbe o tem, kako so fantje vseh vetrov in jezikov zvečer skupaj igrali tarok, čez dan pa so se seveda streljali, vendar so večinoma merili kvišku …
Dedek je bil že sicer izobražen, na fronti pa se je naučil zelo dobro italijanščine in angleščine.

Hm, zanimivo, kako da je bil pokopan na vojaškem pokopališču v Ljubljani…a je mogoče padel ali kako, ali umrl v vojaški bolnici? Ker poglejte, na Ljubljanskih Žalah je pokopanih okoli 6000 vojakov vseh narodov, ker je pač imela Ljubljana takrat veliko vojaških bolnic. Mogoče pa je prišel na dopust v Ljubljano ali pa so ga premestili v Ljubljano, to ne bi znal vedet. Če pa je bil Primorec kot praviš, pa je verjetno res služil na Soški fronti, samo na začetku vojne so bili večino vsi poslani na Rusko bojišče, ker se je Soška fronta odprla šele maja 1915. Zdaj so to moje špekulacije seveda 🙂 No glede “dundunkarce” nisem nikjer zasledil podatkov, kakšno orožje bi to bilo, ampak glede na to da si napisal da ga je “zadela dundunkarca” je to pomoje kakšna topovska krogla ali pa šrapnel, spet pa nisem prepričan.

Če bi mi mogoče več podatkov posredovali če je mogoče tam padel in bil pokopan bi mogoče kaj več vedel. 🙂

Lp, Mick[/quote]

Reče se dumdum – krogla. Običajno je to krogla, ki je polnjena z živim srebrom ali podobnim. Vhodna rana je enaka kot pri običajni krogli, izhodna rana pa je ogromna, ker se potem, ko krogla zadane telo, živo srebro razprši iz krogle po širokem področju in tako povzroči ogromno rano.

Moj praded iz slovenske Istre je služil v AO vojski in je kuhal oficirjem. Na Doberdobu je bil ranjen in bil poslan domov.

Dedek je služil A.Ogrsko vojsko v Galiciji. Zadnji teden julija je odšel iz Štajerske in avgusta, čez en mesec je prišlo sporočilo, da je padel.

Moj ded – nikoli ga nisem poznala se je bojeval z generalom Maistrom za severno mejo. Preživel.