Oba pranonota po očetovi strani sta bila v Galiciji, en je tam tudi padel. Drugi se je vrnil domov in živel še dolgo in zdravo. Po mamini strani pa ne vem.

Moj stari ata je pred 1. svetovno vojno živel v Ameriki, nato so mu plačali pot, da je prišel iz Amerike domov in se boril kot vojak v avstro-ogrski vojski. Kje se je boril ne vem, imela sem komaj 5 let, ko je umrl. Koliko vprašanj bi bilo sedaj.
Menda je bil ponosen na to, da je bil “Maistrov borec”.
Stari ata po mamini strani pa ne vem točno, kje je bil, verjetno je bil tudi on vojak, saj je bil rojen leta 1891. Je pa umrl v drugi svetovni vojni, v taborišču Dachau.

Moj opapa (dedek) je bil tudi Maistrov soborec. A so ga hitro odslovili, ker je bil astmatik in je s kašljanjem izdajal njihove položaje.

Moj ded je bil avstroogrski vojak v Galiciji. Bil je 2x ranjen, od tega 1x v pljuca. Bil je tudi ruski vojni ujetnik in se je vrnil sele kaksno leto po vojni. Dogodki, ki so se odvijali tisto leto po vojni, ker niso vedeli, ali je ziv ali mrtev, so vplivali na celo naso druzino se desetletja. Umrl je kmalu po koncu 2. svetovne vojne. Ironicno je, da, ko se je vrnil, je njegov sosed postal vojni ujetnik Rus, ki je potem, ko so ga izpustili, ostal v Sloveniji. Oba sta se v vojni borila v isti bitki, en proti drugemu.

Moj stari oče se je boril pri Bresci , mislim, da je bila to soška fronta. Stari mami je čisto vsak dan pisal in poslal eno razglednico domov. Ko sta se poročila, sta šla z volovsko vprego v Benetke na poročno potovanje, nekaj tako neverjetnega za tiste čase, kot da bi sedaj šla na luno. Kasneje se je borl še v partizanih, tudi moj oče, enkrat se je celo moral delati mrtev med trupli na vozu ( moj oče) in je potem pobegnil gozd. Stara mama je brez strahu odšla do voza, in odkrila plahto, ko je iskala mojega očeta, ne vem kdo je streljal, četniki ali fašisti in so stali okoli voza.

Moj praded se je tudi boril, bil pripeljan v Rusijo kot vojni ujetnik. Tam naj bi pobegnil in se skrival na neki osamljeni kmetiji, kjer je pomagal ženski z otrokom, katere mož je šel tudi v vojno. Ko je bilo vojne konec in se njen mož ni vrnil, je želela, da ostane pri njej. On si je želel domov (poročen je že bil, otrok takrat še nista imela) in se je več kot leto po vojni vrnil. S prababico sta šele takrat začela delati na naraščaju, oba čez 30, prababica je zadnjega otroka imela pri več kot 40 (veliko za tiste čase).

Moj pradedek je bil na soški fronti in je menda tam eni lokalni deklici naredil otroka. Je prišla k njim domov (je bil s Pomurja) in njegov fotr jo je izplačal. Me prav zanima, če je mogoče takega sorodnika še odkriti. Ne vem, če so župniki hoteli zapisati ime očeta nezakonskega otroka. Ponavadi, če je oče priznal otroka, je moral to sam potrditi, pa še priče zraven. Kolikor gledam krsten knjige, če ženska ni bila poročena ali se ni oče izracno potrudil in priznal otroka, ni oče nikjer zapisan…
Sicer je pa v mojem rodovniku več umrlih v 1. svetovni, samo noben direkten prednik. Dva umrla v Galiciji, eden v Sežani zaradi ran.
Jih je pa še več poradirala 2. svetovna. Cele familije v Auschwitz, sem in tja kdo v Dachau, ena pa še do tam ni prišla… Šele tako raziskovanje ti da boljši vpogled v morijo, ki jo je v družinah naredila vojna.

Moj nono je bil kot 16 letni fant poslan na rusko fronto, pozneje pa na soško. Umrl je l.1981.

Moj ded je bil na ruski fronti pri konjenikih. Bežal je pred Kozaki, ko so jim prebili fronto… Neprekinjeno je jahal dva dni, vmes menjal konje, pa so jim bili še vedno za petami. Sta bila tam skupaj z bratrancem, ki ni zmogel in so ga dobili in ubili. Prišel je za kratek čas domov, nato so ga poslali v Galicijo. S služenjem vojske vred je bil v vojaški uniformi skupaj 8 let. Umrl je v 82 letu v SRS.

A si ti z mano v žlahti?

Moj stari ata je služil v avstroogrski vojski in bil v 1.svetovni vojni.

Zelo dobra tema. Berem vas kot bi bral P-V.

Od bližnjih sorodnikov sem našel le pradeda po eni liniji, Martina. Že leta 1915 so ga razglasili za pogrešanega, po ustnem izročilu pa naj bi bil ranjen in da je zgorel v bolnišnici.

Ko sem sestavljal rodovnik, sem ga našel vpisanega v Premislu (velika trdnjava) pri Lvovu (prej Levov), jo moram enkrat obiskati. Gre kdo z mano?

Zanimivo je to, da se je moja stara mama rodila NATANKO 9 mesecev po poroki, kar napeljuje na misel, da nihče od njiju ni pred poroko grešil, kar je danes redkost.

Po ustnem izročilu sta se njena dva strica izkazala l. 1878 v Bosni (še hranimo slike – lepa uniforma, svetla sabljica….). Tudi po tej liniji, ne samo po slavnem predniku Andreju* smo muslimanom zadali udarec, ki je rešil krščansko Evropo:

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjb7c-8xsrTAhXJlCwKHRWqB6cQFggyMAM&url=http{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwww.tu-je.si{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3Fid{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3D59&usg=AFQjCNGiQbkhDPgke4xz0e8FMyav2L6fVw&sig2=mMNHz19Tdx7hrXanfbv-Vg

*

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&cad=rja&uact=8&sqi=2&ved=0ahUKEwj5ke2_x8rTAhULDcAKHYBEBKMQFggnMAE&url=http{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwww.slovenska-biografija.si{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Foseba{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fsbi1000970{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F&usg=AFQjCNFzzpijldVJYIbRjSA2iY5WC8viZw&sig2=R7YvHGOKWYWhD_1uiwwQaQ

Zaradi rojstnih letnic razen enega strica (komandir brigade Ljube Šercerja) ni bilo mojih sorodnikov med uniformiranci v II. sv. vojni

Vesel oče

Ki so padli na soški fronti?
Poduči svoje ‘zavedne’ slovence, da na njih ne gledajo kot pripadnike israelske obvescevalne skupine (isis).

Dva moja pradeda sta aktivno sodelovala v prvi vojni. En je bil takoj na začetku hudo ranjen v Galiciji in se do konca vojne ni več vrnil na fronto.
Drugi je kot oficir služil pri 47.pešpolku in se večkrat izkazal v bojih na soški fronti. Bil je tudi Maistrov borec.

Ste morda opazili, da so imeli vsi Slovenski polki številko sedem (7) na koncu?