je res tako tudi splošno mišljenje?
Neverjetno, kaj vse se je tule nabralo od začetne objave… Predvsem pa ne morem mimo kupa zapisov očitno s strani resnično zafrustriranih in nesrečnih piscev, ki so sicer skušali zakamuflirati svojo hudobijo v pasivno-agresiven celofan.
Najraje bi videli, da bi avtorica napisala, kako je nesrečna, kako je zavozila življenje, kako se počuti nekoristno, kajne. Aja, pa še da sumi, da ima mož ljubico, pa če je res ali ne.
Bognedaj, da je kdo zadovoljen z drugačnim načinom življenja, kot ga ima večina. Dajmo jo zabit in prepričat, da je v resnici nesrečna, ker ne moremo dopustiti, da se kdo v današnjih časih v tej državi celo dobro počuti. Naj se tudi ona malce okopa v gnoju frustracij, strahov in nesrečnosti, kot se mi vsak dan, ki delamo za manj kot jurja na blazno pomembnih delovnih mestiih, kjer smo ful nepogrešljivi in kjer se ful naučimo vsak dan ter strokovno in duhovno napredujemo do te mere, da moramo pohodit vsakega, če le dobimo priložnost.
Še bolj so mi nerazumljive puhlice, češ zakaj potrebuješ potrditev, če si tako prepričana. Res, blazno inteligentno in izvirno. A imate 7.a v OŠ Večno Nedoraslih prosto uro pa ste se odločili malo hecat na forumu?
Dejstvo je, da se vsi ljudje sprašujemo o svojih odločitvah in smo vedno v rahlih dvomih, kaj bi bilo če bi bilo in kako bi bilo…. Vsi smo, tako ali drugače, bolj ali manj podvrženi tudi mnenjem ljudi okoli nas. Nikomur od nas, ali pa vsaj večini, ni čisto vseeno, kaj drugi mislijo. Razen psihopatom in uporniškim najstnikom (in res je očitno marsikdo od vas ostal na tej stopnji). Ker smo pač socialna bitja, povezani in navezani in svojo identiteto reflektiramo skozi druge, nas iz tega čisto preprostega razloga zanima, kako nas vidijo drugi. Zato so vaša podtikanja, da kako avtorica zagotovo v resnici ni srečna in zadovoljna, preprosto otročja. Ker vsi ostali pa vedno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričani vase korakate skozi življenje in se ne ozirate nazaj in na druge, kajne? Blagor vam.
beetl – a veš, če ti nisi srečna v svojem življenju, še ne pomeni, da smo drugi na istem. Ne, nismo. Nekateri radi delamo in imamo to srečo, da delamo tisto, kar nas veseli. Pa tega ne obešamo na veliki zvon. Še manj pa druge sprašujemo po mnenjih in hkrati pričakujemo hvalospeve. Jaz odkrito povem, da to zame ni, ravno tako pa se mi zdi, da to tudi ni za večino žensk in tudi ne moških (čeprav imajo oni navadno manjše težave – ker niso oni tisti, ki so doma). Odkod takšno mnenje – iz izkušenj – malenkost lastnih, še več pa iz širšega kroga znancev in sodelavcev.
Naj še jaz vprašam za mnenje:
44 let, dva otroka, magisterij iz družboslovne smeri, končala sem ga ob delu. Imam relativno dobro zaposlitev s povprečno slovensko plačo, mož podobno. Ko prideva iz službe, imava opravke doma, eden ali drugi razvozi otroke na dejavnosti, postori kaj na vrtu, skuha, pospravi, odpelje psa na sprehod, kakšne obveznosti okoli avta, plačilo položnic in podobno. Oba rada športava, zato se ob lepem vremenu odpeljeva na kolo ali stopiva v hrib. Večerjamo skupaj, včasih pade kakšna družabna igra, včasih film, pogosto pa so otroci v svojih sobah pri učenju, jaz in mož na kavču pri kakšni knjigi ali za računalnikom. Iskrice so včasih še, manj kot na začetku, ampak jih uspešno nadomešča medsebojno zaupanje in spoštovanje. Vsi se veselimo skupnih dopustov in smučanja, pa tudi starih znancev, na katere morda naletimo na lokalnem smučišču.
Kaj menite, ali je kaj narobe z mojim življenjem? Meni se ne zdi.
Podobnost z avtorico je naključna.
Bi znalo biti, da si/sta srecna in zadovoljna s svojim zivljenjem. In to najvec steje. Osebno mi je sicer blizji koncept O.P., a tako kot pri drugih receh, je tudi na tem podrocju veliko razlicnih moznih poti. Zato se mi zdi tvoj prispevek enako pomemben. Moj poklon. 😉
Če gledam celoto, me vaš način življenja ne bi motil, če bi bil resničen..
Tako pa si enkrat vmes napisala, da se učiš nek nov tuji jezik, ki ga ima tvoja HČI kot tretji jezik v gimnaziji…In nato kasneje napišeš, da sta tvoja SINOVA stara (ne vem točno koliko), da znata kuhati, likati,….
Torej, kaj sedaj??? In ne mi rečt, da si se zatipkala, ker o tem, če ima hči ali sina, se ne moreš zatipkati.
večina pa ti bo fovš ker so sami oz same zafrustrirane do kosti.. tistega, ki boli pač cvili..SEVEDA ti ne bo prodal..ubogi so, več povedo o sebi kot o drugih. Meni se zdi, da imate krasno življenje! No..samo tvoj mož ga malo zamuja..a lej, to je njegova odločitev in odgovornost. Ga je tudi za spoštovat ker zaradi tega pač vi živite bolje.
Pri teh dohodkih dodatna plača za jurja ali jurja in pol res nima nobenega smisla.. . Srečno! Pa lepo življenje vam želim..iz srca!
Avtorica ne vem zakaj se obremenjuješ s tem kaj si drugi mislijo. Če vama to odgovoarja, to je itak najbolj pomembno. Ne vem jaz bi sicer bila težko cele dneve doma, pa ne zaradi financ, pač nisem nek gospodinjski tip človeka. Pri nama je velikokrat ravno obratno ne vem mož raje pospravlja po hiši jaz zelo rada delam zunaj, samo da sem zunaj. Ima rada urejeno, mož tudi in tako vsak prispeva svoje. Če je le možno si izbereva kar nama bolj odgovarja. Ne vem zakaj bi zaradi sosedov morala jaz sesati v hiši mož pa zunaj kositi travo če nama pace obratno. sosedje pa naj pospravjo pri sebi kakor želijo in znajo.
Poznam kar nekaj parov kjer je žena dona skrbi za otroke in dom. Večini to kar odgovarja in imaš občutek da so zadovoljni z ureditvijo. Pri dveh parih niti mož nima ne vem kakšne place pa je žena vseeno prostovolno doma in skrbi za vse. Nekako jim to znese, gredo tudi na dopust.
No poznam pa par kjer hodi v službo samo mož žena jambra cele dneve po FB kako je boga ko gre po otroke in dela z njimi naloge in sploh in oh najboljša mama. Pa 2X na teden ne nekih izletih kako si mora vzeti čes tudi zase, medtem pa možu teži da je predolgo v službi, da dela tudi ko so počitnice, čeprav ve da ima v tistem delu meseca največjo gužvo in praktično nima možnosti za dopust, no to mi je ma mino. Ampak ok če njima lavfa naj jima.