to je definitivno kraja.
Meni na misel ne pride, da bi vzela stvar, ki jo je nekdo drug pozabil.

piki miki, pojma nimaš, kaj se z mano dogaja. Zato ne padaj v patetične govore, kako bogi ste in nimate keša!
Mi lahko verjameš, da sem trikrat bolj na psu kot ti!
In to sploh ni point. Point je v tem, da nekomu tako kaznovanje sploh pride na pamet. In eno je otroku reči, joj, zdaj pa ni takoj denarja za nove superge, počakaj, da naberemo, drugo je pa otroka KAZNOVATI (in to je bil tvoj namen!), ker je bil raztresen.
Tu se pa zgražam do konca. In še enkrat: sploh ne govorimo o denarju, ampak o prijemih pri vzgoji.

Jaz bi besedo kaznovanje itak zbrisala iz vokabularja, ker je grda in ne paše v nikakršen odnos! Mislim, pa kje smo, v taborišču?? “Sankcije, disciplina pa kazen” – meni je kar slabo in to še za take malenkosti, ko je jasno,da gre samo za starševski ego.
Eno je soočanje otroka s posledicami, ki se ga brez skrbi vsi naučimo tudi brez mam za petami, drugo je pa sledenje reglcom ko v taborišču. Kazen je v osnovi MAŠČEVANJE. In nič drugega kot to. “Prav, nisi naredil po mojih pričakovanjih, zato ti to vračam s tem. Ker lahko, ker imam moč.” To je milo za drago in nič drugega kot to!

In nima to nobene zveze s soočanjem otroka s posledicami njegovih dejanj! Otrok se s tem brez skrbi sooča, tudi s tem, ko mu starš kaj prepove, reče ne -in brez skrbi, da je to treba dostikrat naredit, samo to so pač dejstva življenja in se otrok uči sprejemat omejitve.
Ne pa kazni, pa disciplina, pa pravila…pa dajte nehat no. Vržite te besede ven! izživljajte svoje želje po kontroli na kak drug način.

Pa raje se malo nad svojim življenjem zamislite, ker te perfekcionistične težnje in obsedenost s kontrolo imate v sebi in jih pač mečete ven v vseh odnosih. Potem se pa čudite, da ne funckionira.

Sicer pa, kot sem rekla: kaj se sploh trudim. Delaj po svoje, meni je vseeno, pa še da se mi ne več.

Piki Miki, zakaj ne date obvestila, naj najditelj superge vrne, recimo v gaderobo, čisto anonimno, da se mu ne bo treba bati kazni?

Šole so v tem primeru zavarovane, tako da zahtevaj povrnitev stroškov…, pa čeprav jih je pozabil, je to kraja. Pri nas je tako izginila bunda in smo dobili denar nazaj.

vidi se, da pojma nimaš o vzgoji ali pa ti ne ležijo samo določene besede. Prav, pač namesto “kaznovanja” uprabi besedno zvezo “postavljanje meja”. Kdo pa govori o taboriščih in ne vem še čem razen tebe?

“In eno je otroku reči, joj, zdaj pa ni takoj denarja za nove superge, počakaj, da naberemo, drugo je pa otroka KAZNOVATI (in to je bil tvoj namen!), ker je bil raztresen.”

Draga moja, upam da nimaš otrok, ker s takim načinom vzgoje bi mu vcepila miselnost, da mu NI TREBA skrbeti za lastne stvari, bo že poskrbela mamica. Kar bi pa ti v tem primeru naredila, je identično temu, kar je najprej napisala Piki Miki. Torej ni denarja za nove superge, zato očitno otrok ne bo obiskoval nogometa. In jasno je, da bo jokal kot dež. Kakšna je razlika v očeh otroka, mi lahko poveš? Ta, da vzameš njegovo raztresenost kot samo po sebi razumljivo in zaradi tega ne ukrepaš? Res zelo pametno. Kaj pa bi naredila, če bi slučajno tvoj otrok ukradel superge drugega? Tudi nič “kazni” in “taborišč”, revček se je pač spozabil kot se kdaj tudi mi odrasli. Ali kako? Rekla bi mu, naj odnese nazaj. In če ne bi hotel? Pač nič, ali kako?

“Eno je soočanje otroka s posledicami, ki se ga brez skrbi vsi naučimo tudi brez mam za petami,”

Brez skrbi se ničesar ne naučimo, če nam nihče ne postavlja meja. Če otrok izgubi šolsko torbo, kaj boš naredila? “Jah, sedaj ni denarja za drugo in tudi za zvezke ni. Pač ne boš pisal v šoli.” Otrok pa ves vesel. Ali bi moral pisati na papir in bi potem moral prepisati, ko bi mu nabavili nove zvezke? Menda ja ne, to je vendar taboriščna metoda!!

Daj se prizemlji, draga moja, ker flancaš take oslarije, da bog pomagaj.

Piki MIki, kakorkoli že boste uredili … naj ti bo to šola za naprej … mi VEDNO vse kar je kolikor toliko vrednega … ko mali nese v šolo PODPIŠEMO … z debelim vodotesnim flomastrom v notranjost obutve ali na podplat (tko kot ko gre v kolonijo ali na kmetijo za več dni … tako so nas naučili v vrtcu in tako delamo že skos).

pa čimmanj podobnih neprijetnosti!.

B.

Beti,

mi je zelo žal, da očitno otroke smatraš za popolnoma neinteligenta, bedasta bitja, ki ne zmorejo nič dojeti, če jim nisi stalno za petami s svojimi standardi.

Toliko slabše zate. In za tvoje otroke.

Pa da ne govorim o tem, da očitno ne znaš brati in dojeti smisla napisanih besed ter jih obračaš po svoje, da boš pač lahko dokazovala svoj prav.

Uporabi tovrstne spretnosti raje na svojem otroku, meni se s tem ne da več ubadat.
Mislim, kakšna kopica bedastih popačenih primerov, da ni vredno sploh komentirat!

Sem se že pregloboko spustila na ta nivo.

LP!

Jah, mi imamo samo 38,5 stevilko, imamo velikega fanta doma (9 let in nekaj cez 150 cm visine).
Bodo pa morda pocakale kake ga bratca ali kako fantovsko sestrico.

Ne gre za neinteligentna in bedasta bitja, ampak za nezrela bitja, ki jih je treba usmerjati. Po tvoje pač lahko rastejo brez usmerjanja staršev (kot npr. otroci ulice) in se bodo že sami vzgojili.

Težko da sploh obstaja še kdo s takimi predstavami, ampak očitno je odgovor DA. Na primere se ti pa “ne ljubi” odgovarjati, ker ne poznaš odgovorov. Zelo preprosto.

Ne vem zakaj tako čustveno odreagiraš na besedo “kaznovanje”?? Morda si bila v otroštvu pretepana ali drugače zlorabljana? Če je tako, mi je žal. Ampak nimaš prav.

Tudi kazen je potrebna, zagotovo. Ker se ob vsakem napačnem ravnanju otroka ne sprožijo kar same po sebi naravne posledice, da otrok potem tega več ne bo počel. Otrok, ki npr. kaj ukrade, laže, pretepa druge… bo to počel še naprej (posebej če je tako spreten, da ga ne ujamejo), če ga ne ustavimo. Čakati, da pride do naravnih posledic, ko ga bodo na koncu že zasačili in prijavili policiji, je s strani staršev popolnoma neodgovorno. Če pa hočemo, da neha s takimi dejanji, pa je nujno potrebna določena sankcija, ker samo pregovarjanje in prošnje zagotovo ne bodo zalegle. Občutiti mora na lastni koži negativne posledice svojih dejanj (npr. da se opraviči oškodovanemu in dobi tudi nekaj prepovedi ipd.) – in temu se reče kazen, pa če še tako vse skupaj zavijaš v svetleč papir.

Uh, registrirana, vi pa res “živite” na veliki nogi ;))).

Moj je star 8 let, pa ima 32 oziroma 33 Nike, ker so majhne številke.

Tudi naše prejšnje št.31 bodo počakale bratca, saj se v dvorani 2x na teden po 1 urco res malo obrabijo.
Zdaj bomo najbrž kupili Yomo, ker so na superga.si 5990 sit.

barbara*, jah me je že možek kregal, ker niso bile podpisane. Pa veliko stvari podpišem, ta je žal ena izmed njih, ki ni uspela dobiti pravočasno podpisa.

Ampak kaj bi nucalo, če bi bile podpisane, pa bi jih mulc (kateri je pač bil) doma skril in jih obul recimo samo za na dvorišče.

Sicer pa če pomislim na dogodke dolgo časa nazaj, ko so celo kakšnega pretepli in sezuli ker je imel malo boljše superge. Če se ne motim je to bilo v ZDA, ampak vseeno…..kam pelje ta svet.

Včasih so vsi puščali vrata odprta, pa ni nikoli nihče prišel nepovabljen notri, zdaj pa ti vlomijo v zaklenjena in zavarovana vrata. Ja, taki so ti časi.

Seveda je kraja.V šoli lepo povej,vsem, od trenerja, ravnatelja, razrednika do čistilk. Otroci ne bi smeli krasti in če smo tiho jim ne pošiljamo sporočila, kaj je narobe.
P.S. Sinu pa se potrudi kupiti nove superge, če si tako želi igrat nogomet.
Namig: jaz otrokom na vsako šolsko stvar napišem ime in priimek, tudi na copate in teniske, zemljevide, škarjice , ravnila ipd. Na teniske gre fajn z alkoholnim flomastrom.
Mogoče se zdi komu čudno ,ampak odkar to delam,na kupujemo kar naprej nekaj, kar so že imeli.Če imaš več otrok je to problem.

Sine pa naj- zaradi vzgoje- prispeva za nove kakega jurja, če pa nima,pa naj opravlja parkrat kako delo doma- nošenje smeti,čiščenje ipd.
Tako delamo pri nas. Res je, da se lahko vsakemu zgodi in to ni mišljeno kot kazen.Bolj kot vedenje, da nas napake, ki jih v življenju vseskozi delamo pač nekaj stanejo.

Veš kaj,

nam se je zgodilo enako, šlo je za isto firmo superg, ravno tako so bile kupljene po znižani ceni. Ampak so jih imeli v razredu vsaj trije, zagotovo pa še kakšen drug fant na šoli. Smo pobrskali med najdenimi predmeti, pa jih ni bilo, vprašali čistilko, pa ni nič vedela, obvestili trenerja, ki je obljubil, da bo povprašal fante, … Po enem tednu so se pojavili med najdenimi predmeti in sin jih je zmagoslavno prinesel domov!

Kar se tiče kraje pa tole – če je tvoj sin (ja, moj tudi) dovolj raztresen, da superge pozabi, ali ne dopuščaš možnosti, da je kakšen drug otrok tudi dovolj raztresen, da jih pobaše v torbo? Končno gre, če sem prav razumela, za 8 letnike??? A res misliš, da ima nek 8 letnik doma skrite ukradene superge št. 32, ki si jih obuva samo za na igrišče, verjetno pod okriljem noči, ko pošteni ljudje že spijo, on gre pa na svoj nočni pohod? Ma daj, no. Po mojem so pretirane izjave o kraji, da sploh ne govorim o tem, da bi mulca sezula in nabutala (ja, saj vem, da ne misliš dobesedno oz. vsaj upam), mogoče je šlo pa le za nesporazum. Predvsem pa pazi, da ne sezuješ kakšnega nič krivega otroka z enakimi supergami!

Se strinjam s tem, da je treba otroke naučiti paziti na svoje stvari, ampak da bi zaradi tega nehal hodti na treninge, je pa res malo huda kazen. Ali vzgojni ukrep, da ne bo izrazoslovje koga zmotilo.

Torej malo še positnarite po šoli, mogoče se pa najdejo. Drugače se pa pozanimajte, kako je z zavarovanjem.

Piki Miki,
jaz imam malo rabljene kopačke št. 33. Če ti pridejo prav ti jih z veseljem pošljem. Vem, da niso superge za v dvorano vendar jih bo vseeno lahko ponosil na travi.

Ja, je kraja.

Lahko pa gre še za drug primer – so npr. tam ostale kakšne druge (vsaj podobne) superge? Lahko jih je kakšen prav tako raztresen fant zamenjal za vaše in je domov odnesel napačne. Tako gre lahko le za pomoto. Mi smo sicer še v vrtcu, pa se namje od lanskega maja 4x zgodilo (kljub podpisanim supergam), da so sinu ob 15 uri popoldne na razpolago ostali le čevlji sovrtčkarja. Smo pa vedno uredili brez težav in tudi kmalu dobili svoja obuvala nazaj.

LP

Se strinjam z ”nnnnn”

Naš sin že štiri leta trenira nogomet in mnogokrat je ostal ali brez kopačk, štucn, trenerke in še kaj. Vse je prišlo čez čas nazaj. In tudi sam je že po pomoti spravil kaj v torbo in smo na naslednjem treningu vrnili.

Ko se otroci preoblačijo je gužva in dostikrat se zgodi, da pobašejo svoje in od bližnjega soseda. Ker se dostikrat torba za trening prekontrolira tik pred zdajci, se ne opazi vedno takoj, da kaj manjka ali je česa preveč.
Pri naslednjem treningu prosite trenerja naj vpraša otroke, če je kdo po pomoti odnesel in naj še pogledajo doma. Skoraj sigurna sem, da se bodo teniske čez čas pojavile.

Se podpišem! Kazen mora biti vzgojna. Ne glede na to, ali imajo starši več ali manj denarja, otrok se mora slej ko prej zavedati, da se ga ne pobira po tleh; sicer adijo žepnina.

Pri nas je bilo tako samo enkrat in nikoli več: izgubila je šestilo, kupiti ga je morala iz svoje žepnine. LP

Poglejte v Hervisu. Seems so prav supe dvoranske superge za nogomet, pa še drage niso…

Točno tega pravila se jaz držim pri moji odkar je v drugem razredu začela dobivati žepnino.

Ha, ha, no, tale je pa hudo zabavna!:)))))))))))

Da sem bila pretepana?!? Ha, ha, ha!

Ne, sem “podivjan otrok”, ki je rasel brez ukazov in kazni, z ogromno ljubeče podpore in ob mojih kiksih so rekli: ne sekiraj se, bo pa drugič bolje.

Vem, govorim marsovščino za marsikoga tu – žal je res tako.
Osnovno dejstvo vam ne gre, in sicer da to, ali bo otrok zabluzil ali ne nikakor ni odvisno od vaših reglcev. So mnogo globlji vzroki, zakaj nekdo zavozi življenje kot pa pravila boginje-mame.
Ampak bredem tu res že pregloboko. Nima smisla. Sicer se pa še nad lastnim življenjem ponavadi ne zamislite, kaj se boste šele nad otrokovim. Pravila, pa reglci pa je življenje preprosto.

To vse je samo želja po kontroli. Redki so si sposobni to priznat, seveda.

No, sicer vaša vzgoja ni moj problem. Ste pa zabavne, moram priznat:)))

Zdaj grem pa ustvarjat – kot grozna, popolnoma zašla oseba, ki je starši niso nikoli kaznovali – res, le kam me je to pripeljalo?!:))

Samo saj je itak jasno, da take stvari padejo popolnoma na brezplodna tla. nima smisla sploh se trudit – samo včasih me pa potegnete, da kako pripomnem, potem se pa usuje…pa vedno eno in isto, ha, ha.

Saj je brezveze se menit sploh še, ampak tale s pretepanjem je bila pa prehuda:))

LP!

Če je nekdo vzel zanalašč, je kraja.
Če je nekdo vzel po pomoti, je zoprna nerodnost, ki pa se da rešiti.

Jaz bi na vašem mestu napisala velik plakat – da ga vidijo tudi vsi starši – in ga obesila na zid v garderobi. Napisala – zelo prijazno – če so se v kateri torbi po pomoti znašli teniški copati, da jih boste veseli, če pridejo nazaj. Morda zraven tudi telefon. Če je bilo res po pomoti, jih bo ob prijaznem tonu vsakdo brez težav prinesel nazaj. Če pa bo imel že takoj občutek, da ga imaš za lopova, jih bo raje vrgel v smeti.

Puma, tvoje pisanje se bere kot z vidika otroka, kar očitno še si. Ko boš na drugi strani, se pa oglasi. Prav zabavno bi bilo gledati, koliko zarečenega kruha boš pojedla.

Jaz se pa v bistvu strinjam s pumo.
Tole je tudi mene zeloooo zmotilo:
In ko sem sinu, ki se je utapljal v solzah razlagala, da žal ne bo več mogel obiskovati nogometa, ker nima superg, sem ugotovila, da sem bolj besna na tistega, ki si je nekaj tujega prilastil, kot na sina, ki jih je tam pozabil.

No, tole se meni bere kot, da si otroku namesto, da bi ga potolažila, v rano vtirala sol.

Se strinjam, da mora otrok nositi posledice svojega dejanja, ampak, če vidiš, da se otrok že tako ali tako utaplja v solzah, da mu je hudo, je, vsaj po mojem, naloga starša, da otroka potolaži in mu zagotovi, da se bo že našla rešitev in ne naredi iz izgubljenih superg drame oz. kar tragedije.

Pa ni treba vedno pomislit na najslabše.

Ob takih ‘zgodbicah’ vidim, kako smo si starši različni med seboj. Jaz bi prej pomislila, da jih je nekdo vzel po pomoti, kot da jih je nekdo namenoma ukradel. Seveda je tudi to možno, in ja v tem primeru gre za krajo, ampak to prav gotovo ne bi bila moja prva misel.
In niti v sanjah ne bi pomislila tegale:
Seveda je tudi meni hudo, ker je bil žalosten in tiste solze so me tako bolele, da bi tistega mulca, če bi ga kje srečala, sezula in ga s tistimi supergami tolkla da bi bilo joj. V kakšnih deželah sekajo roke za krajo. Jaz za take kazni nisem.

Vsak po svoje, ampak, če se že toliko izpostaviš na forumu, potem bodi pripravljena tudi na tiste, ki se s tvojo reakcijo in načinom vzgoje ne strinjamo.

Verjamem, da si bila jezna, da ti je šlo po glavi vse mogoče, da niste v zavidljivi finančni situaciji, ampak ne delat drame iz vsake težave, ki vam pride na pot.

Te spremljam že nekaj časa, in mislim, da se tega ne zavedaš, ampak si izrazito negativno nastrojena proti vsem (tukaj ne mislim na forumašice) in vsakomur. Če gledaš na življenje skozi črna očala, potem ga tudi vidiš črno.