JUUUUHUUUUUU
Sem že mislila, da je z mano kaj narobe, ker me raznorazne otvoritve nakupovalnih centrov nič ne ganejo. Ponavadi me začne boleti glava, ko stojim več kot 10 minut v vrsti pred kabino ali blagajno. V tisti gneči in naglici se ponavadi uštejem in kupim kakšno bedarijo. Sovražim nakupovanje, še posebej če sem za spremstvo in moram potem čakati in poslušati npr. “A mi paše?, A sem debela? A naj kupim te hlače, ali one….”
Skratka, najraje in najbolje kupim takrat, ko se samo sprehajam, ko se mi ne mudi, ko ni gužve.
In zadnjič me je poklicala bivša sošolka iz Prestolnice. Kar ne more verjeti, da sem se navadila na periferijo in kar 3x me je vprašala:”Ja, kam hodiš pa nakupovat?” Kot, da bi vsak teden rabila nove hlače, pa čevlje, pa plašček,… poleg tega pa se tudi drugje kaj fletnega dobi, mar ne?