južno morje
Po dolgem času se vračam na jug, tja, kjer imam veliko pravih, dobrih prijateljev, tja, kjer sem pred leti pustila del srca…. Vsaj osem let se nisva videla… Zalotim se, da po dolgem času premišljujem o njem. O (mojem) Jadranku. Le dve poletji je trajala vroča ljubezen, poletje in svoboda ter morje in vročina so naredili svoje, pa tudi malo domačega vina. Ja, nemirna sem, si priznam. Konec koncev sem zopet sama in svobodna, želim si moškega, manjka mi; le kje je On sedaj, kaj počne, je poročen.. Konec koncev sva bila ljubimca, mlada, stara 18 let, neizkušena, nerodna, ampak – lepo nama je bilo. Zakaj ga zopet želim najti??? Nastanim se pri prijateljih, en kup veselja, dobra večerja, stari znanci in prijatelji, …, vprašam za Njega, Jadranka. Seveda nisem naivna in ne vprašam pred vso družino, vsi bi vedeli, da ga iščem…. Zvečer sem sama, odpravim se peš z vasi po poti navzdol, Cavtat mi je znan kot moj lasten žep, konec koncev sva se z Jadrankom ljubila očem skrito, torej mi niso skriti niti najskritejši kotički… Grem na Rivo, tam se vedno dogaja, zavijem po oštarijah in ugotovim, da so le te zamenjale lastnike, konobari so pa tudi povsem novi; drugje moram iskat informacije. Odpravim se v Škorpiona, kjer je dolgo časa delal. Lastnik se me spomni ‘Đe si mala moja Slovenka, kako si mi, kad si došla?’. Ah, vesela sem ga dunda Pera, a se mi ne da razlagat, na kraj pameti mi ne pride, da sem prišla polnit baterije, in da … sem malo ‘vroča’, pa se mi ne da vezat, me pa noro zanima moj bivši, ki je nekoč pri njem kelnaril, ker, upam, mu lahko zaupam, pa še poznam ga. Pogovarjava se vse živo, počasi napeljem na Njega. Češ ‘slušajte dundo Pero, đe je Jadranko, onaj Mali, z brda, da li se sječate njega’. Kako ne, fant je sirota in dundo Pero mu je bil kot oče. Preseneti me, še vedno je vaterpolist… ne sprašujem več, vse mi je jasno. Toliko pa že poznam meni ljubi Cavtat, da vem, da se na njegovi rivi zberejo vaterpolisti vsak večer, ali imajo trening ali tekmo. Torej ga bom lahko našla že danes zvečer? Nemirna se potikam okoli, sprehodim se po Sustjepanu, pa Kamnu malemu, vroč dan se počasi nagiba v še bolj vroč večer, riva še bolj oživi, na rivi se zbirajo … vaterpolisti. Počakam na začetek tekme ali treninga, ko so vsi v vodi, da me ne bi opazil, prisedem med množico na tribuno in opazujem. Ni enostavno, plavalne kape ga ne izdajo. Nemirna, živčna kot pred leti, čakam na pavzo, ko se zberejo zunaj, morda ga bom opazila, da bi Bog dal. Ko poskačejo iz vode, imamo ženske kaj videti, kako lepi, seksi in privlačni so tile vaterpolisti, noro, široka prsa dajejo moškemu veličino, moč, ponos, seksapil… Gledam, zdi se mi, nisem sigurna, nekaj se jih zamenja, nekaj jih ostane zunaj. Kako si želim, da ne bi bila razočarana, bojim se, da ga ni med njimi. Vroča sem, pripravljena, želim si ga. Ko se igra konča, se tribuna hitro prazni, sedim tam napol v temi in se delam neumno v upanju, da me bo opazil, če je tam. Seveda sama ženska med Dalmatinci ne ostane dolgo neopažena, toliko pa tudi poznam Cavtat. Skrivoma kradem poglede, mladci postavni snemajo kape in se tuširajo, nekaj je dolgolasih. Sprašujem se, če si je moj Jadranko ostrigel lase. Opazim, da pogledujejo proti meni, saj vem kako bo šlo, vsaj eden bo pristopil k meni in me nagovoril. ‘E, dečki, znam ja vas, ali ja čekam samo Jadranka’. Želim oditi, sestopim s tribune, prepozno, sledi mi, enemu sem padla v oči, ma tega mi je najmanj treba… Nežno me prime za roko, obrnem se, reče ‘Ane, da li si to ti’, pogledam ga v oči, glas mi je znan, … on je. ‘Bog Jadranko, ke nova, kako si mi’, ‘Ane, pa gledao sam ja ali nisam bio siguran, da li si ti’. Vpraša me, če imam čas, malo ga ovijem seveda imam čas, a sem previdna, ne sme vedet, da sem ga iskala. ‘Što radiš danas na veče’, odgovorim, da nič, sem šele prišla, sem sama, rabim malo počitka… Jutri je prost, predlaga da ga prežurava zunaj skupaj kot nekoč. Smejem se ‘pa zašto ne’. Želi mi pokazati stanovanje, ki ga je dobil na ulici Prijeko po stari teti, poleg tega se mora urediti. Odpraviva se med mizami in stoli oštarij po ozkih stopnicah v jedro Cavtata, mmmmmm, kako diši Cavtat po cvetju, morju, borovcih… Všeč mi je mala vrstna stara hiška, bog vedi, če nima vsaj 100 let,… , vstopiva, pravi naj se počutim kot doma in se odpravi naravnost pod tuš. Sleče se kar pred mano, nesramežljivo, odidem na balkon in opazujem morje pred Cavtatom, vsrkavam moč morja, topel nagajiv veter mi kuštra lase…. Postanem radovedna, stopim noter, opazujem njegovo golo telo pod tušem… Opazi me, gleda me v oči, se mi nasmehne in nadaljuje… Preverjam, ne bo proti, to že vem. Grem nazaj na teraso, naslonim se na ograjo, čakam… Tiho pride za mano, se nasloni zraven mene na ograjo in me čisto od blizu gleda v oči. Dobro ve po kaj in zakaj sem prišla… Nekaj časa se pogovarjava, pa intimne zadeve, partnerji gor in dol,… Sama sem, on tudi. Z levo roko se lahno dotakne moje desne, ne upiram se preveč, tako nekaj časa v tišini govore bežni dotiki. Kot bi oba rabila čas, da med nama zopet vzplamti…. Poljubi me nežno na desno lice, zaprem oči, vdihnem in vztrepetam… Prepustim se mu, popuščam, poljublja me po vratu, zadržujem se,…, naj traja….. Želim zavlačevati kolikor se da. Obrne me k sebi, vzame moj obraz v dlani in me ljubeče pogleda s svojimi toplimi temno rjavimi očmi. On je, še vedno je isti… Nasmehne se, ‘Ane, da si ti meni došla…’. Poljublja me na čelo, lica, zaprem oči, poljublja me po vratu… odneha odprem oči…. željno me gleda Poljubi me, nežno, previdno, kot bi kradla prepovedane sadove, kot bi naju bilo strah… Končno popustim, roki se boječe ovijeta okrog njegovih ramen, konec koncev mi je tujec in ni tujec…. Močan je, lepo razvit, zelo privlačen, lep moški, mokri lasje, kapljice me orosijo po obrazu… Za trenutek… Na teraso prinese blazino in me povleček sebi na kolena, lepo nama je, nežno me ljubi po obrazu, po vratu, roki drsita po celem telesu, zelo je nežen,… Ponavlja moje ime, izgovarja ga skoraj jokajoče, čutim, da je to tisti Jadranko, s katerim sva se nekoč ljubila. Počasi razgalja moje prsi, gleda me v oči kot bi prosil za dovoljenje, ko me razkrije, me nežno poboža po prsih in si jih ogleda kot bi prejel darilo, zastoka ‘Bog, Ane…’… Kratek intermezzo napove, da se bodo dogodki odvijali hitreje, morje vzvalovi, veter močneje potegne. Nenasitno poljublja moji dojki, sesa ju, objema z rokama, igra se z njimi, v meni pa se budi tista prava ženska strast, tista dolgo zatajevana, zopet čutim mravljince, težko premikam roki in nogi, kar otrpnem…. Nič se mu ne mudi, želi me okusiti celo, časa imava dovolj… Privzdigne mi krilo in se naravnost zakoplje v moje mednožje, ne dojemam več kaj se dogaja, moje telo trepeta kot listje v vetru… Poklekne, nežno me potegne v objem, sedem mu v naročje, da se gledava… Počasi se mu približam, …, pozabila sem že, da je njegov nekoliko večji, iz mene teče, kot že dolgo ni, vendar o tem nimam časa in ne želim premišljevati… Gledava se v oči, poljubljava, prižemava drug k drugemu… Umiri se, nežno me privzdigne, ga prime z roko in me potegne k sebi, gleda me v oči, jaz njega, nežno si ga poiščem, nastavim, …., Počasi, počasi se rahlo usedem na njega, zadržujeva se, ahhhh, kako je to rajcig, všeč mi je, če me takole provocira, preizkuša… Drži me za boke, celo me obvlada, želim si da bi me nasadil, me nabil naenkrat, ampak ne,…, on želi počasi, tako mi je še lepše… Dražim se z roko, skoraj se mi blede od pričakovanja, lovim sapo, trzam z usti, kot bi riba na suhem lovila zrak…. naposled zaječim… To je to… Počasi me posadi nase, čutim ga kako počasi drsi vame, zajame me sladka ‘bolečina’, ki ne pojenja, poljublja, grize me sladko po vratu, hitreje, bolj grobo me prižema k sebi… objamem ga, sledim njegovim gibom, nekoliko sva groba, boli me, vendar je užitek večji od tega… Močan je, v strasti pozabi na nežnost, trdno me drži, grabi me z vso svojo moškostjo,…, boli me, vendar mu podležem, uživam, čeprav me je strah, všeč mi je… Prepustim se mu v objem, glava mi počiva na njegovi rami, njegova na mojih prsih… Nežen topel veter naju mrazi, kajti tako prepotena obstaneva še nekaj trenutkov… Ko se umiriva, se uleževa na tla, objeta molčiva in opazujeva nebo, vonj valov in pesem borovcev, nad nama davna a nepozabna ljubezen, tista prva, vsaj meni je bila… O čem premišljuje, ne vem, jaz sem zopet stara 18 let in se počutim noro zaljubljena kot takrat, s to razliko, da sem ljubezen njegovo užila kot ženska ter ga ljubila kot moškega.
Jadranko, sanjam včasih o tebi in se v mislih ljubim s teboj, hvala za neizmerno ljubezen, ki si mi jo takrat dal. Za vedno si mi ukradel del srca.
