Zmešalo bi se jim. In takoj bi imel delavec tisoč in eno pravico. ne pa da mu jih ves čas jemljejo. Pa še za tiste ki jih ima ali ne ve ali pa jih nima možnost ali jih ni sposoben uveljaviti. Le redki.

Suženjstvo vlada

Kdor je pameten, dela 5 let v proizvodnji( ali še manj), potem si pomaga na bolje.V pisarno med papirje pa jaz ne bi šla delat, pa če mi še tako dobro plačajo.                               Sicer pa mi povejte, kje bi bila danes lepa službica? Je ni!

Kdor je pameten tja sploh ne gre delat. Razen če je eden od majstrov, ki hodijo počivat na šiht in samo meglo mešajo in colngo vlečejo. Takih je kot listja.

Kaj, ko bi enkrat že ločili med javnim sektorjem in javno upravo?

Sem v študentskih letih delala nekaj časa v proizvodnji in me je tako zamorilo, da sem za vsak primer naredila dve diplomi. Zdaj sem v JU, delam veliko, ampak sem zadovoljna, ker sem pri svojem delu samostojna na svojem strokovnem področju. Sodelavci iz JU ne jamrajo, jamrajo pa s.p. ji moje starosti in različnih področij, ki so 20 let goljufali državo, niso plačevali davke za vse prihodke, izplačevali minimalca sebi in zaposlenim, ostalo na roko, v stroške dali vse privat račune, kar jih je bilo možno, podkupovali, da so se prisesali na državne in evropske projekte, izvajali fiktivne projekte, da so cuzali državniin evropski proračun in se mi čudili, da želim za 800 evrov delati v JU. Zdaj eni kar tenko piskajo, privoščim jim ne, ker se mi smili vsak, ki je brez službe ali dela. Jaz sem počasi napredovala, plača se mi je zvišala in sem s svojo kariero zadovoljna. Znam tudi nekaj računalništva in nekaj spretnosti, s katerimi bi lahko zaslužila, če bi bila kriza. Ne vem, zakaj si misliš, da bi po vsem tem bila dolžna delati v proizvodnji? Tja bom morda usmerila svojega srednješolskega sina med pičitnicami, da ga zmotiviram za učenje. Sploh pa bi Slovenija morala delati na storitvah v majhnem obsegu, ekološkem kmetijstvu, butičnem turizmu, proizvodnji hrane in storitvah, ne pa imeti neke velike proizvodne obrate, ki nam uničujejo naravo.

Pa, jamrači, zakaj pa ne greste delat v JU? Koliko prošenj si že napisal-a? Ali imaš izobrazbo?

V JU je tako, da je enih par res še vedno “na lahko” (ker jih ni mogoče vreči iz službe), a je tega vedno manj. Na ministrstvu, kjer sem, ti lahko povem, da določen delež ljudi gara (tudi do izgorelosti), večina normalno dela, enih par pa, kot rečeno. In tako je po moje povsod.

Plače so pa za enako delo manjše, povprečna izobrazba je višja, izkoriščanja delavcev (na način kot to počno spji, dooji in ddji) pa ni. Šefi (menedžment) so pa eni zelo dobri, eni pa pa obupni. Tako kot drugje.

to da se j javnem sektorju nič ne dela je pač mnenje ljudi ki so manj izobraženi in smo vsi ki jo imamo pač krivi za njihove težave. Res žalostno s poklicno šolo boš pač delal za minimalca

Lepa služab danes je biti inventar v parlamentu – po možnosti 30 let, cuzati davkoplačevalski denar in hkrati še hebat roko, ki te hrani. Taki v celem življenju realno ne zaslužijo niti za sol, kaj šele svoje plače. Torej, izplača se prodajat meglo!

Točno. Cel parlament nagonit za trak.

Čez dve uri bi bili vsi na bolniški.

Pet let je delal v proizvodnji, pa se ima za delavskega heroja. Zakaj pa ne dela več tam? Se mu ne da? Bi raje kaj manj napornega. Ko boš celo delovno dobo delal v proizvodnji, potem pa kokodakaj. Po petih letih iz proizvodnje pobegnejo samo lenuhi in nesposobneži.

Tipična boljševiška fora : dajmo intelektualce vsako leto za par mesecev poslat na njivo štihat, da ne izgubijo filinga. Zakaj me ne čudi, da taka ideja zrase na sds zeljniku?

To, da delaš v JU ni nič narobe. Samo naša JU dela zase ne pa za državljane RS kot to delamo v gospodarstvu za stranke.

Lahko navedem samo primer npr. pri prodaji zemljišča zaprosi kupec UE za odobritev pravnega posla za kar plača 18 eur. Potem pa UE pridobi od občine namensko potrdilo zemljišča po uradni dolžnosti. Ko pa prodajalec vloži vlogo za plačilo davka, pa mora zaprositi občino za potrdilo o namenski rabi zemljišča in spet plača 18 eur. Zame je to kriminal prve vrste. Plus, če kakšnega postopka ne veš te dobesedno odslovijo.

Jaz sem v tujini DE prišel čisto na napačen urad in so mi vseeno vse zrihtali. Uslužbenka mi je iz interneta sprintala obrazec, dala prostor za izpolnitev in potem še na stroške njihove pošte poslala na pravi naslov (zdravstvena blagajna jih imajo več). Tega v RS ne boš doživel. Lp

tudi tiste, ki v kleti na trstenjakovi samo klofajo po tipkovnicah, je treba nagnat v proizvodnjo. to so sami lenuhi in delomrzneži, socialkarji, ki honorarno zaslužijo še sendvič.

To, če javni uslužbenci morajo delat po zmedenih postopkih, ni njihova krivda. Kdo jim je te postopke predpisal? Od kje pridejo ti predpisi? Kdo jih sprejema v obravnavo in potrdi? Tisti, ki so večinsko izvoljeni na volitvah. Potem pa še tisti, ki so komaj izvoljeni, pa pridejo v koalicijo vlade. Če ste nezadovoljni, začnite s pošto nezadovoljstva zasipat tiste, ki so na oblasti. Janša ni kriv za vse to, lahko pa zdaj kaj ukrepa. Sistema ne bo spremenil čez noč, lahko pa kaj naredi za to. In vsi ostali za njim enako.

To kdo uvede postopke nima pomena. Pri nas ko pošlješ vlogo in je recimo pomanjkljiva ti pošljejo obvestilo ali odločbo o dopolnitvi vloge vse uradno z roki do kdaj moraš vse urediti, drugače bo zavrjeno. A sami se pa ne držijo rokov in potem celo jamrajo po tv, da zaradi preobremenjenosti. Ja vežbaj, vežbaj pa bo šlo hitreje.

V DE ko npr. umre njihov rezident, morajo svojci izpolniti kar nekaj obrazcev, vsega skupaj 60 strani, da pridobijo pravice ki jim pripadajo. Ko daš uradno vlogo, seveda velikokrat pomanjkljivo, ker imajo nekatere stvari še bolj zapletene je dolžnost urada, da od tebe pridobi podatke, katere potrebuje. Tako ti pošljejo vse obrazce na dom brez rokov, s pripisom, da jim posreduješ kar manjka, da uspešno zaključijo postopek. To lahko naredimo pri nas s ponedeljkom vendar to ni v interesu JU. Saj države ne vodi JJ ampak od odspodaj gor.

Se nisem slisal, da bi kdaj kdo rekel, da nic ne dela. Bi pa bilo zanimivo videt delavko iz tovarne na Upravni enoti kako mi ureja potni list ali osebno izkaznico.

Kakšen beden nasvet. Kot bi rekel, zakaj ne gredo proizvodni delavci faksa delat. Ne primerjaj ne primerljivega. Jaz po 12 letih odhajam iz JS v gospodarstvo. Zakaj? Ker so v gospodarstvu neprimerno višje plače za enak profil delavca, ker je pridnost in uspešnost nagrajena, ker ti omogoča karieri razvoj. V JS pa te zatrejo, navadijo, da je boljše ne izstopati, in ne nagradijo primerno.

Mnogi poklici v javnem sektorju so necenjeni. Žal pa so ravno tam, kjer je učinkovitost najnižja, najvišje plače.

Tudi v javnem sektorju za nekatere poklice vedno težje dobijo delavce.

Dober primer je poklic sodnega zapisnikarja ali zapisnikarja v drugih državnih organih, za katerega vem, da jim država, ko začnejo delati, celo doplača do minimalne plače. Pa pazi to. Gre za državno službo, kjer se vseeno zahteva neka izobrazba in kar veliko splošnega in tehničnega – računalniškega znanja.

Kolikor poznam zapisnikarjev, zmorejo to delo do upokojitve opravljati le redki. Gre za iztrošene ljudi. Ne grem v podrobnosti, a kdor kolikor toliko pozna to delo ali ga je sam opravljal, ve, da ni kar tako. Veliko odgovornosti, pritiskov s strani nadrejenih in veliko dela za sramotno nizko plačo. Edina pozitivna stvar je ta, da je redna plača. To je tudi vse. Zboli pa skoraj vsak, če ne drugače, pa na živcih od vseh pritiskov. Pa od 50-letnega zapisnikarja se zahteva enaka hitrost in natančnost, kot od 20-letnega. Ni toleriranja.

Jaz delam v javnem sektorju, v proizvodnji sem pa tudi 1x tri mesece in med študijem. Uf, nikoli več. 😀 Meni se res smilijo ljudje. Marsikdo bi lahko več iz sebe naredil in je bil vzgojen tako, da ne verjame vase. Ali pa bi se morali zase postavit. Je težko, brez dvoma. Imam tudi svojo firmo in vem kaj je delo in koliko živcev zahteva. Žal za stalno nisem v JS, pa tudi ne vem če želim.

No jaz delam v js, v zdravstvu. Imam dodatna znanja, tako da sem spec. za določeno področje. Plačo imam dokaj v redu, na račun dodatnih specifičnih znanj. Delam samo med tednom, brez dežurstev.

Popoldne in ob vikendih pomagam na eni kmetiji, občasno v enem podjetju z tehničnimi zadevami.

V preteklosti sem delala tudi v proizvodnji, trgovini, gostilni in ti povem, da sedaj najbolj trpim.

Prav trpim, ljudje s svojim težavami, ne le zdravstvenimi, ampak tudi na odnosih, financah, predstavah o življenju,… te zelo izčrpajo. Sploh ker jim za dve tretjini stvari sploh ne moreš pomagati, večinoma tudi ker v sistemu sploh ne obstajajo neke oblike pomoči. Tudi če se angažiraš aktiviraš kakšne druge službe (CSD, šole, some upokojencev, društva,…) je rezultat majhen. To te nejeda, sploh če ljudi gledaš kot ljudi ne le kot pacienta za xy (beri npr Humanitarčka).

Jaz se med živalmi in v gnoju, med sestavljanjem elektro omarice po načrtu, brušenju kovine, sprostim brušenju. Samo sledim načrtu brez misli, roke delajo in to je to. Če naletimo na kak problem, mi je izziv, da ga rešil, ampak teh je malo. Medtem ko v službi poleg osnovnega problema slišim še vsaj dva dodatna na vsakega pacienta (k meni prihajajo ljudje z nepopravljivi mi stanji, ki jim le omilimo posledice, zdravila pa žal ni,…).

Menim, da je vsako delo težko, saj ima svoje specifiko. Mišljeno delo te lahko blazno utrudi, mene boli glava, medtem ko me po nalaganju piščancev na kamion bolijo le roke in je druga vrsta utrujenosti.

Najboljs, da vsi krampe v roke, pa ceste delat, a ne? Kaksno butasto misljenje! Sicer pa, nobenemu niso vrata v JS zaprta. Zdaj pa pot pod noge in si najdet eno tako fajn sluzbo. Dobra placa pa nic dela garantirano.

Nekateri morajo tudi tam delat. Zato da VAM ni treba.

V javni upravi tudi ni vse tako rožnato, kot si nekdo misli, pri nas so kar naprej pritiski od sefa, vse manj nas je, nekih birokratskih postopkov vedno več, placa proti gospodarstvu dokaj nizka, stranke se kar naprej psihicno izživljajo nad nami, kot da mi sprejemamo te butaste zakone, ce si v bolniski ti sef tezi kdaj prides nazaj  ker ni zamenjave, strinjam pa se da v proizvodnji ni lahko, ampak tudi v trgovini boge trgovke garajo, cistilke, kmetje in zal vsi ne moremo delati v godpodarstvu, na sreco pa so se ljudje, ki cenijo nase delo in so hvalezni, ko jim resimo kako zadevo