Rada bi samo nekaj vprašala, ugotovila sem da ste moški res bolj realni glede življenja,posla in na splošno,me ženske pa bolj mehkužne in razvajene,no in včeraj so me domači poklicali da nam v bolnici umira babica in seveda sem partnerju nekako v joku povedala, on pa meni kaj se boš pa zdaj jokala pa sama sebi smilila,vsi bomo enkrat umrli prišpari še eno solzo za mene ko me bo pobralo,odrasti že enkrat ženska,postavi se na realna tla pa ne bit tak razvajena….vprašanje sledi sem res tako razvajena ,oz. ne vem kaj naj si mislim po vsem tem?

Mislim, da nima pojma, kako naj se obnaša v takih situacijah in je ubral nerodno tehniko, za katero morda misli, da je tolažba.

Nekateri so bili tako vzgojeni. Moj takisto. Ko jočem, mi reče, kaj se dereš. Ženske pa smo drugače naravnane in včasih enostavno mora ven.
Pa je drugače zelo dober, srčen človek, ampak vzgojili so ga, da se čustev ne kaže in da se ne joka. Se grem stavit, da so njemu neštetokrat rekli – kaj se dereš?
Kakšen je pa tvoj, veš pa samo ti.

… da je tvoj tip en vase zagledan cepec, ki vidi samo sebe in nikogar drugega. jaz bi resno razmislila o najini vezi.

Če ti v težkih trenutkih ne stoji ob strani (in situacija, ki jo opisuješ, je težka … hudo je tebi in tvoji družini), potem ne vem kaj še delaš z njim.

Ojej kako brezčutno. Če jočeš zaradi babice še ne pomeni, da si razvajena, kvečjemu da imaš čustva. Zjoči se kolikor le lahko in ne oziraj se na moževe besede. Očitno stvari dojema drugače kot ti. Ne dovoli, da ti taki komentarji pridejo do živega.

Ojej. Preprosto ni vedel, kaj naj naredi, pa te je za vsak slučaj nadrl. In najbrž mu je neprijetno, če so okoli njega nesrečni in jokajo. V glavnem, tip mora malo odrasti (ni mišljeno slabšalno, človek dejansko rabi določeno zrelost, da se lahko primerno odzove na slabe stvari). V glavnem, nisi razvajena, tip je nezrel. V kakšno hudo podporo ti v naslednjih dneh najbrž ne bo, ni pa rečeno, da je na splošno cepec. Eni enako reagirajo tudi ob boleznih – ne glede na spol. Če ti še enkrat reče, da si razvajena in da vsi umremo, ga pa lahko nazjaš, naj se neha obnašat kot majhen scrkljan otrok, ker to ni več. In da če ne ve, kaj bi rekel, naj bo tiho in te objame. In to naredi vsakič, ko ga bo spet prijelo,da bi rekel kaj butastega na to temo.

A ja, pa ni to odvisno od spola. Poznam tudi takšne ženske.

Drži se.

Kaj vse mu manjka ! Čisto normalno je, da jočeš za babico.
Nenormalno oz. “pretirano” je, če človek joče za vsako figo. Pa še takrat je treba o tem človeku vedeti kaj več, da se lahko reče, da je razvajen. Razvajen? Čudna beseda.

Če jokaš zaradi babice, nisi razvajena, pač ti je zelo hudo in imaš babico rada. Tvoj je pa en egoistični brezčutnik.

Prav ima tvoj mož. Po možnosti je ta babica še 93 let stara. Zresni se in stopi na realna tla.

No, jaz pa sem ženska, ampak sem ista kot tvoj. In na živce mi gredo vsi ljudje, ki dramatizirajo za brezveze. Umira babica, zato predvidevam, da ni stara 30 let in da njeno umiranje/smrt ne bo nenadna. Stari ljudje umirajo, življenje teče dalje in ne vem zakaj je potrebna neka drama in cmizdenje. Cmizdi se, ko ti bo nenadoma in nepričakovano umrl 17 letni otrok.

Imam prijatelja, ki mu je prejšnji mesec umrl dedek, star 87 let. Aleluja, on je tako zganjal, kot da se je zgodilo ne vem kaj. Pa se smilil sam sebi, pa pogreval dedkovo bolezen, dokler mi ni prekipelo in sem mu rekla, da stari in bolani ljudje pač umirajo, da on pa naj si enkrat že najde neko zaposlitev in naj preneha dramoserit.

Svašta. Ker je človek star, za njim ne smemo potočit solzice? Ga ne smemo pogrešat? Stari ljudje so kaj … Luft?

No na tak način razmišlja tudi moj partner ker pri vseh stvareh je večinoma stvaren in direkten in da odgovorim kakšen človek je to,mogoče pa res jaz potrebujem kakšno kritiko,no sva si povsem različna jaz iz družine kjer sem imela polno rit vsega ,mož pravi tako,on iz razmeroma težkega otroštva revne ločene družine,večinoma se je moral sam znajdit za vse,odšel je že zelo zgodaj od doma da je moral pošteno garat da je prišel do tega kar ima danes hiša…. itd….oba sva stara okrog 30,jaz sem prišla živet k njemu…verjamem v to, da se dva človeka najdeta skupaj z razlogom tudi midva sva se, je pa verjetno res problem v tem,ker sva povsem različna,in včasih se res sprašujem kaj naju je spravilo skupaj…

Boste povedale, kako boste cmizdrile, ko bo umirala/umrla vam ljuba oseba.

A ob smrti 17 letnega otroka se pa lahko dramatizira in cmizdi za brezveze? Ljudje pač umirajo, eni prej, drugi poznej.
Če ima tvoj prijatelj vsaj malo v glavi, je zdaj že bivši prijatelj.

Moj brat je tak hlod. Ne vem, mogoče so njega vzgajali, da je fant in ne sme jokati, kazati čustev.

Jaz bi človeka, ki mi je blizu, v takem primeru čisto po instinktu objel k sebi, ni pa nujno, da bi kaj rekel, če pa že, bi bilo premišljeno glede na situacijo. Mislim pa, da je bila partnerjeva reakcija neustrezna. Žalost je treba ven spravit, ne pa je zatirati. Če bi se ravnala po njegovem (kaj se boš zdaj cmizdila), potem to lahko nekega dne udari ven in se vama bo grdo maščevalo. Kaj pa on ve kaj je tebi pomenila tvoja babica ali kako gledaš na smrt. Mislim, da je pa to zadnja stvar na svetu, ki ti jo ima kdorkoli za žugati, da se ne jokaj, če si žalosten. Zelo zelo grdo je bilo to, kar sem prebral in me je sram, da obstajajo taki ljudje!