Kaj pa mi otroci ločenih staršev
Moj oče je zapustil mojo mamo takoj, ko je zvedel, da je noseča.
Niti enkrat me ni obiskal.
Mama ga ni tožila za preživnino dokler nisem šel v SŠ. Takrat je bil pogoj, da dobim štipendijo to, da se napiše zraven tudi očetova preživnina in mama je bila takrat prisiljena izterjat preživnin. Tako, da je par let moral plačevat preživnino. Pogledat me ni nikoli prišel. Nikoli mu ni bilo mar zame.
Včasih je bolelo to. Sedaj pa vem, da je bil pač kreten.
Zakaj že? A ker je tako ukazal nekdo, ki svoje frustracije izraža tule na MONu :)?
Oprosti, amapk zloba in sovraštvo kar seva ven iz tebe. Dobronameren nasvet: tudi ti si poišči terapevta. POmaga.[/quote]
Zato ker si polna sovraštva, igraš igro žrtve in da ti odpre realen pogled na realne podobe in odnose ter kar je najpomembneje, da te dejansko potegne ven iz krempljev preteklosti.
Otrok seveda najbolj plača. Plačajo pa tudi matere. Biti samohranilka res ni lahko.[/quote]
Tega pa nihče ne trdi! Ne znam si predstavljati, da bi sama vzgajala otroka, dejstvo je, da bi bil moj otrok za veliko prikrajšan in jaz veliko bolj utrujena!
Zato pa ženske skrbneje izbirajte očete svojih otrok, za oploditelja ni dober le tisti, ki vam šepeče sladke besede, ki vam na 1. zmenku obljubi nebesa……
Zapomnite si, dobrega in ljubečega očeta spoznaš po odnosu s svojimi starši, če je ta odnos zdrav, je to lepa popotnica, če jih sovraži, ali pa če se jih drži za “kiklo”, vstran kljub vsem metuljčkom v trebuhu.
Enako dobro mater spoznaš po odnosu s svojimi starši.
Zakaj že? A ker je tako ukazal nekdo, ki svoje frustracije izraža tule na MONu :)?
Oprosti, amapk zloba in sovraštvo kar seva ven iz tebe. Dobronameren nasvet: tudi ti si poišči terapevta. POmaga.[/quote]
Zato ker si polna sovraštva, igraš igro žrtve in da ti odpre realen pogled na realne podobe in odnose ter kar je najpomembneje, da te dejansko potegne ven iz krempljev preteklosti.[/quote]
Zakaj projiciraš sebe vame?
Iz tebe kar bruha sovraštvo, projiciraš ga pa vame. Odstrani plašnice in stopi v realnost. Predvsem pa ne projiciraš svojih čustev v neznance na netu. To ti ne bo koristilo.
S tem ne predelaš svojih travm, zamer.
Otrok seveda najbolj plača. Plačajo pa tudi matere. Biti samohranilka res ni lahko.[/quote]
Tega pa nihče ne trdi! Ne znam si predstavljati, da bi sama vzgajala otroka, dejstvo je, da bi bil moj otrok za veliko prikrajšan in jaz veliko bolj utrujena!
Zato pa ženske skrbneje izbirajte očete svojih otrok, za oploditelja ni dober le tisti, ki vam šepeče sladke besede, ki vam na 1. zmenku obljubi nebesa……
Zapomnite si, dobrega in ljubečega očeta spoznaš po odnosu s svojimi starši, če je ta odnos zdrav, je to lepa popotnica, če jih sovraži, ali pa če se jih drži za “kiklo”, vstran kljub vsem metuljčkom v trebuhu.
Enako dobro mater spoznaš po odnosu s svojimi starši.[/quote]
Vidiš, moja mama pa je bila veliko prikrajšana. Ker je zanosila z napačnim, je plačala veliko ceno.
Veliko je bila prikrajšana, vedno utrujena, izmozgana. Zakaj je pa zanosila pa težko rečem. Neodgovorna spolnost, kaj naj drugega rečem. Pa doma je bila iz familije, kjer je bilo veliko nasilja in je bila prepričana, da boljšega moškega ne zasluži. Plačala je veliko ceno. Žal.
Zato ker si polna sovraštva, igraš igro žrtve in da ti odpre realen pogled na realne podobe in odnose ter kar je najpomembneje, da te dejansko potegne ven iz krempljev preteklosti.[/quote]
Zakaj projiciraš sebe vame?
Iz tebe kar bruha sovraštvo, projiciraš ga pa vame. Odstrani plašnice in stopi v realnost. Predvsem pa ne projiciraš svojih čustev v neznance na netu. To ti ne bo koristilo.
S tem ne predelaš svojih travm, zamer.[/quote]
Glej, res nima smisla in zaključujem. Absolutno zanikanje je tipičen znak, nikoli ne boš ničesar priznala in boš vse storila, da bi tvoje zanikanje bilo potrjeno, ne glede na to, da se na daleč vidi.
Zakaj projiciraš sebe vame?
Iz tebe kar bruha sovraštvo, projiciraš ga pa vame. Odstrani plašnice in stopi v realnost. Predvsem pa ne projiciraš svojih čustev v neznance na netu. To ti ne bo koristilo.
S tem ne predelaš svojih travm, zamer.[/quote]
Glej, res nima smisla in zaključujem. Absolutno zanikanje je tipičen znak, nikoli ne boš ničesar priznala in boš vse storila, da bi tvoje zanikanje bilo potrjeno, ne glede na to, da se na daleč vidi.[/quote]
“modrival” … no, pa povej kaj o sebi, kakšne reference imaš, da lahko praktične izkušnje nekoga tako ocenjuješ, kot jih? Upam, da imaš vsaj teorijo, na podlagi katere lahko tako “strokovno” ugotavljaš – praktičnih izkušenj več kot očitno nimaš …
Ločila sem se, ko je bila hči stara 8 let. Da, imela sem potem še enega resnega partnerja, vendar pa nobenih otrok več. In mi je hči pri svojih 20-ih letih rekla, da je bila ločitev najboljša stvar, ki se ji je zgodila v življenju.
Pa sva preživeli marsikaj, ni bilo samo lepo …
Jaz sama sem živela v totalno disfunkiconalni družini in tega vsekakor nisem hotela za svojega otroka. je pa res, da me niso omejevale zamere in sovraštvo, saj konec koncev vsak naredi tako, kot najbolje zna. In nekateri starši pač žal ne znajo, ne zmorejo biti skupaj. In v tem primeru je za otroke boljše, da gredo narazen.
In zelo ne maram tistih izgovorov, da bosta ostala skupaj zaradi otrok. Ravno zaradi njih ne bi smela.
Avtorica, toliko je že bilo dokazanega, doumljenega, izrečenega, napisanega,…..
Pa vendar vedno in vedno znova izpade zakon močnejčega: Ko je jači ta i tlači! Pa naj bo to v družini, žlahti, državi ali cerkvi. Povsod je isto, najmanj kriv najbolj nasrka…
Sam se svojo zgodbo priteral do konca, da se je ugotovilo kdo kaj in zakaj. Tako vsakemu lahko pogledam v oči, in pokažem dokumente… In od takrat naprej mi ni niti na misel prišlo, da bi še imel otroke. Ker vem kako boli, ter bom še imel delo kot starš… Smo pa ta leta delali na državni in cerkveni ravni, pa nikamor prišli…
Da je patetika države in cerkve toliko večja, se spreminja družinski zakonik za enakopravnost istospolnih, vsem pa dol visi za ljudi, ki imajo roditelje, družine pa nikoli niso imeli, kot poveš…
Pravzaprav še več, obema je cilj da je osnosvna celica bivanja razturana, ker imata od tega obe institucije veliko korist. Tudi del gospodarstva in js dobro služi na ta račun…
Tak da, pomagaj si sama, in bog ti bo pomagal… Njbolj tako, da se spoznaš, veš kaj hočeš in česa ne, in tako živiš odnose… Tudi za ceno samskosti…
Ja, res je kot praviš. Najhuje je v tistih familijah, ker govorijo ženske, da ostajajo skupaj zaradi otrok.
Moja mama je naredila podobno kot ti, k sreči. Žal pa dosti prepozno.
Pri znanki pa je mama govorila, da ne more narazen, zaradi otrok. Oče je pretepal njo, otroke. Prihajala je policija, ga odpeljala, prišel je nazaj. Spet pretepal vse. En otrok je naredil samomor, dva sta na psihiatriji. Mama pa še vedno trdi, da je bila dobra mama, da se je žrtvovala za otroke.
Moškim se kolca po tistih časih, ko so še nosili hlače v hiši, vsi, žena in otroci so jih ubogali na migljaj, če kaj ni bilo po njihovo so padale batine, včasih pa tudi kar tako, za vajo. O ločitvi so ženske samo sanjale, saj je bila to velika sramota. Itak je bilo samoumevno, da je moški taglavni, ženska mučenica, otroci pa delovna sila in nebodigatreba. To je realna slika “zlatih časov”, ko še ni bilo ločitev in je bila družina sveta.
Kljub vsem travmam, ki jih povzročajo ločitve je to še vedno manjše zlo kot taka idealna družina. No, razen za moške.
“in ja večinoma vsi otroci ločenih staršev tako razmišljamo, vendar o tem ne govorimo z njimi, nočemo jim vzbujati občutka krivde,”
Razmišljanje ene od hčera povzeto iz spisa: “ne morem je še bolj prizadeti, kot jo je oče, seveda jim dam prav, veliko je pretrpela zaradi mene, da ji vzbudim še ta občutek krivde, bi bilo nefer.”
In še iz enega zapisa: “Mami nisem omenjala ločitve, saj ni bila ona kriva, oče je šel z drugo, itak jo je hudo prizadelo, veliko je govorila o tem, jaz pa enostavno nisem vedela kaj naj, stara sem bila 8 let, mačeho sem kljub temu, da je sploh nikdar nisem videla, zasovražila do smrti, tudi tega ji nisem povedala, kako pa naj, socialni delavci, vsi so kar nekaj govorili, kako mama ne sme grdo govoriti o očetu, pa saj ni, jaz sem skozi mamino bolečino spoznavala, koga moram sovražiti, kdo je mami povzročil to bolečino. Kar naenkrat je bilo v naših življenjih polno tujcev, ki so nas učili kako naprej, jaz pa sem si le želela, da bi se ati in mami končno pobotala, grda čarovnica(mačeha), pa bi se razblinila v nič.”
Ja to pa res.
Kar veliko moških je še takih, ki mislijo, da je žena dolžna skrbeti zanje pa za otroke. Oni so pa gospodje pri hiši.
K sreči ni več tako.
Pravim moškim seveda možnost ločitve ne gre v nos. Zgubam pa močno.
Ločitev namreč pogosto pomeni udarec za moškega, ker izgubi zastonjsko služkinjo.
Seveda pa niso vsi moški taki. Nekateri moški so povsem normalni in do ločitve pride , ker pač nista za skupaj.
Nekateri gredo pa tako daleč, da žensko, ko jih zapusti, ubijejo.
“in ja večinoma vsi otroci ločenih staršev tako razmišljamo, vendar o tem ne govorimo z njimi, nočemo jim vzbujati občutka krivde,”
Razmišljanje ene od hčera povzeto iz spisa: “ne morem je še bolj prizadeti, kot jo je oče, seveda jim dam prav, veliko je pretrpela zaradi mene, da ji vzbudim še ta občutek krivde, bi bilo nefer.”
In še iz enega zapisa: “Mami nisem omenjala ločitve, saj ni bila ona kriva, oče je šel z drugo, itak jo je hudo prizadelo, veliko je govorila o tem, jaz pa enostavno nisem vedela kaj naj, stara sem bila 8 let, mačeho sem kljub temu, da je sploh nikdar nisem videla, zasovražila do smrti, tudi tega ji nisem povedala, kako pa naj, socialni delavci, vsi so kar nekaj govorili, kako mama ne sme grdo govoriti o očetu, pa saj ni, jaz sem skozi mamino bolečino spoznavala, koga moram sovražiti, kdo je mami povzročil to bolečino. Kar naenkrat je bilo v naših življenjih polno tujcev, ki so nas učili kako naprej, jaz pa sem si le želela, da bi se ati in mami končno pobotala, grda čarovnica(mačeha), pa bi se razblinila v nič.”[/quote]
Veš to je pa odvisno od razmer v družini.
Zame je ločitev res bila veliko olajšanje. Samo pri nas je bilo ogromno nasilja.
ker pišem študijsko nalogo. Pred seboj imam kup starih spisov iz CSD-jev, kjer so že odrasli otroci spregovorili o traumah iz njihovih življenj, ni mi bilo jasno, da je toliko skritih čustev v teh ljudeh, čustev o katerih niso govorili, razmišljali…. saj zato ker nimajo predelane preteklosti, so verjetno postali raznorazni uporabniki različnih inštitucij. In v vsakem spisu se že v prvem odstavku ali pa na prvi strani pojavi stavek. “moja sta ločena” ali pa “starša nista živela skupaj.”
Na nikogar nočem vplivati, nikomur vzbujati slabih občutkov, verjamem, da so bili razlogi za ločitev zelo tehtni in celo pravi, vseeno pa me podatki in zgodbe iz teh spisov, vznemirjajo do te mere, da si drznem trditi, da se o tem govori veliko premalo in zelo pavšalno, na centrih opravijo šablonsko in…
če si že študiozna, potem še pamet uporabi. Saj se noben (razen nekaterih moških, ki se nesmrtno zaljubijo v 20 let mlajšo) ne loči za hec, ampak ker so v družini resni problemi (alkohol, nasilje, kurbarije, zadolževanje) in gotovo je vse skupaj travmatično. jaz imam najraje spise, ki se začnejo z …. Peter je bil rojen v popolni 8 članski družini, kjer je prevladoval očetov alkoholizem. Mati je bila za potrebe otrok neodzivna, že v OŠ so se pojavili problemi z ….. in tako naprej 5 strani.
če si že študiozna, potem še pamet uporabi. Saj se noben (razen nekaterih moških, ki se nesmrtno zaljubijo v 20 let mlajšo) ne loči za hec, ampak ker so v družini resni problemi (alkohol, nasilje, kurbarije, zadolževanje) in gotovo je vse skupaj travmatično. jaz imam najraje spise, ki se začnejo z …. Peter je bil rojen v popolni 8 članski družini, kjer je prevladoval očetov alkoholizem. Mati je bila za potrebe otrok neodzivna, že v OŠ so se pojavili problemi z ….. in tako naprej 5 strani.[/quote]
študijo, kjer vsak obdela neko področje in ga potem predstavi, šele po predstaviti bo nastala jasnejša podoba delikvence in vzrokov. Definitivno lahko za svoj segment potrdim, da je pojavnost tega problema v spisih do sedaj 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, sem pa nekje na 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} celotne kvote.
Ko se bo pojavil spis, kot ga omenjaš, mi ne bo najljubši, ker nima niti enega elementa ljubkosti! Saj veš kaj mislim ne?
Lahko pa odpreš svojo temo o traumah otrok iz številčnih družin, o neodzivnih materah, alkoholiziranih očetih….šolskih problemih……..
To temo sem pač odprla kot sem jo, zapisala ugotovitve za katere razumem, da so nekatere osebno razvnele.