Vprasala bi te, s cim se ukvarjas, ali delas v kadrovski, al kako to, da izprasujes ljudi, kako ves, da ne znajo jezika? Zanimivo je, da sem tudi sama prisla do te ugotovitve, da sem prej verjela, da imam znanje nemscine na srednji ravni. Ko pa sem zdaj nabavila 1. in 2 stopnjo nemscine na kasetah in v ucbenikih, pa ne razumem veliko. Ti testi na netu so tudi dostikrat nezanesljivi, ce npr manjka besedisce….

Vprasala bi te, s cim se ukvarjas, ali delas v kadrovski, al kako to, da izprasujes ljudi, kako ves, da ne znajo jezika? Zanimivo je, da sem tudi sama prisla do te ugotovitve, da sem prej verjela, da imam znanje nemscine na srednji ravni. Ko pa sem zdaj nabavila 1. in 2 stopnjo nemscine na kasetah in v ucbenikih, pa ne razumem veliko. Ti testi na netu so tudi dostikrat nezanesljivi, ce npr manjka besedisce….[/quote]

Nic jih ne izprasujem. Ze dolgo zivim v tujini in mi je moj tuji jezik bliznji od slovenscine. In ko pridem v Slovenijo, se mi ljudje radi pohvalijo, kako obvladajo jezik in kaksne dodatne tecaje iz jezika imajo za sabo zaradi sluzbe. In nekateri hocejo takoj demonstrirati svoje znanje ali pa vaditi z mano. In potem vedno znova ugotovim, da ne znajo jezika, zraven imajo pogosto se nerazumljiv naglas. In ponavadi jih je strah povedati karkoli, ker se bojijo, da ne obvladajo slovnice. (Ta strah je najvecja ovira zanje). Govorim o ljudeh vse od solarjev do studentov do celo uciteljic tujega jezika (sorodnici). Opazam, da dijakom se najbolje gre, potem gre znanje samo se navzdol, kar je razumljivo, saj nimajo dosti prakse. Vcasih dam na tem forumu kaksen nasvet iz jezika, pa me popravljajo z napacno slovnico ali napacnimi frazami. To me od vsega najbolj zabava.
Ni problem, ce ne znajo jezika, problem je v tem, da imajo napacne predstave o svojem znanju. V praksi verjetno tudi ni problem, ker njihovi nadrejeni vedo ravno toliko ali mogoce celo manj, kajti, ce bi vedeli vec, bi se lahko z njimi pogovorili v tujem jeziku ze na samem razgovoru za sluzbo, tako pa raje verjamejo raznim certifikatom. Tudi sama se ucim tretji tuj jezik in priznam, da se mi zdi da vem ze ogromno, globoko v sebi pa vem, da nimam dosti pojma.
In kaj bo tuj jezik ljudem, ki ne delajo v turizmu in sorodnih dejavnostih in ki nimajo veliko stikov s tujimi poslovnimi partnerji? Drugi lahko mirno oddelajo svoje delo v slovenscini. In ce pri delu ne potrbujes tujega jezika, zakaj bi moral biti tuj jezik pogoj za sluzbo? To enostavno nima smisla.
Na youtubu so posnetki ustnih izpitov iz anglescine in nemscine od stopnje A1 do C2 in je na nizjih stopnjah dejansko dosti nizje znanje, kot naj bi bilo za ustrezno stopnjo. Videi so koristni, ker se laho vsak primerja z ljudmi s posnetkov.

Kateri te je to? Mehatronik na ptujski knjiznici? Kako izgleda??

Ti si tipični primerek mone,ki misli,da daje mleko tetrapak.Delo katero preživlja tiste z znanjem jezikov in podobno,niti sličajno ne rabi visokih šol.Temveč pridne roke.Za delat ne potrebujemo filozofije.

Ti si tipični primerek mone,ki misli,da daje mleko tetrapak.Delo katero preživlja tiste z znanjem jezikov in podobno,niti sličajno ne rabi visokih šol.Temveč pridne roke.Za delat ne potrebujemo filozofije.

Ljudje s takšnim profilom najdejo službo v ‘nasem’ podjetju, kjer je cirka 1000 ljudi zaposlenih v proizvodnji.

Če kriterije prilagodis izobrazbi sploh ni težko.

Pri nas vsakega, ki uporablja tuji jezik testirajo.

Pa kaj v vsako temo vlecete Revoz in to po možnosti ljudje, ki nikoli niso delali tam. Komur ni za delat ne rabi tam delat, vrata so odprta.
Pa se določeni sploh zavedajo kaj pomeni Revoz za Dolenjsko? Koliko je drugih podjetjih, ki delajo za njih?! Da s(m)o tudi druga podjetja odvisna od njih, delamo za njih. Vklopite malo možgane.

In ravno pri Revozu je kakšna francoščina zelo dobrodošla in imaš večje možnosti da kam napredujes.

Ti si tipični primerek mone,ki misli,da daje mleko tetrapak.Delo katero preživlja tiste z znanjem jezikov in podobno,niti sličajno ne rabi visokih šol.Temveč pridne roke.Za delat ne potrebujemo filozofije.[/quote]

To, kar ustvarijo t.i. pridne roke, mora nekdo prodati. Samo z znanjem slovenščine zelo težko. Sicer zadostuje angleščina, a za dolgotrajnejše mesto na nekem tržišču je skoraj nujno tudi znanje jezika države, v katero prodajaš. Da nakupiš surovine, stroje, tehnologijo prav tako v večini primerov rabiš znanje tujega jezika. Verjetno si tudi želiš, da te operira nekdo, ki je prebral kaj več kot samo osnovni učbenik v slovenščini, ampak bolj zaupaš nekomu, ki se je izpopolnjeval v tujini, kjer je prav tako rabil znanje tujega jezika. Če pa ti je ideal, da ti in tvoji otroci v kakšni fabriki za minimalca delate najpreprostejša dela, kjer boste uporabljali le roke, pa kar veselo v Bangladeš, kjer životari množica brezpravne nekvalificirane delovne sile.

Hvala za konkreten in zelo zanimiv odgovor, strinjam se s tabo.

Po moje je stopnja izobrazbe mehatronika in knjižničarja na isti ravni, poleg tega ima izpit iz bibliotekarstva. Kot tretje pa ne veš kako je njegovo delivno mesto klasificirano. Lahko je pomočnik. Tudi njegovega plačilnega razreda ne veš. Zdej kako je prišel do izpita za bibliotekarja… To je drugo, ampak sodit pač ne moreš, dokler ne veš za kaj se gre.

če imaš 5. stopnjo, svetujem prekvalifikacijo za kakšen poklic za poklicno šolo, ker to, kar zna delat nekdo s peto, zna delat tudi nekdo s sedmo, če ne dobi v svoji branži.

Peta stopnja si lahko kakšna administratorka, ali komercialistka, ampak čist brez znanja jezikov težko.

Malo dvomim v te teorije, recimo ekonomski tehnik je dokaj neuporabna izobrazba, kaj sploh lahko dela? lahko je komercialist, ampak komercialist je lahko tudi en z ekonomskim faksom.

Malo dvomim v te teorije, recimo ekonomski tehnik je dokaj neuporabna izobrazba, kaj sploh lahko dela? lahko je komercialist, ampak komercialist je lahko tudi en z ekonomskim faksom.[/quote]

Ekonomski tehnik je pa mislm da čist uporaben naziv. S tem nazivom lahk dobiš kr velik služb: razni referenti, administrativna dela, računovodska dela, tajništva, komerciala, blagajnik, tud kakšna poslovodja, prodaja, poslovni sekretar….je pa odvisn seveda tud od zahtevnosti dela, npr nekje za posl.sekretarja zadostuje V.stopnja ekonomski tehnik, nekje pa VI.ali celo VII.stopnja. Moja frendica ima npr končano isto kot jaz, ekonomski tehnik, pa dela v kadrovski službi kot kadrovik , neki tazga, ne vem točn kakšn naziv ima, kjer se zahteva višja stopnja izobrazbe od njene, njena sodelavka pa del.mesto kadrovskega referenta, kjer pa zahtevajo V.stopnjo.

Ena južna” Moja frendica ima npr končano isto kot jaz, ekonomski tehnik, pa dela v kadrovski službi kot kadrovik , neki tazga, ne vem točn kakšn naziv ima, kjer se zahteva višja stopnja izobrazbe od njene, njena sodelavka pa del.mesto kadrovskega referenta, kjer pa zahtevajo V.stopnjo.

Ekonomski tehnik je isto, je 5 stopnja, ali si mislila 6 stopnjo?

Ja V.stopnja je ek.tehnik. Hotla sm povedat, da nekje, pač odvisn tud od firme in zahtevnosti del.mesta, lahk s končano V.stopnjo delaš na del.mestu kjer po večini zahtevajo VI.

Kšno šolo pa maš? Kšna prekvalifikacija ne pride u poštev?

Malo dvomim v te teorije, recimo ekonomski tehnik je dokaj neuporabna izobrazba, kaj sploh lahko dela? lahko je komercialist, ampak komercialist je lahko tudi en z ekonomskim faksom.[/quote]

Ekonomski tehnik je pa mislm da čist uporaben naziv. S tem nazivom lahk dobiš kr velik služb: razni referenti, administrativna dela, računovodska dela, tajništva, komerciala, blagajnik, tud kakšna poslovodja, prodaja, poslovni sekretar….je pa odvisn seveda tud od zahtevnosti dela, npr nekje za posl.sekretarja zadostuje V.stopnja ekonomski tehnik, nekje pa VI.ali celo VII.stopnja. Moja frendica ima npr končano isto kot jaz, ekonomski tehnik, pa dela v kadrovski službi kot kadrovik , neki tazga, ne vem točn kakšn naziv ima, kjer se zahteva višja stopnja izobrazbe od njene, njena sodelavka pa del.mesto kadrovskega referenta, kjer pa zahtevajo V.stopnjo.[/quote]

Vse, kar si naštela, zna tudi kakšna punca s faksom. Tako da, en vidim nobene prednosti, ali je nekdo ekonomski tehnik, ali pa ima faks končan.

Za delovna mesta, ki jih je naštela ena južna, je tolk enega kadra na voljo , da ponavadi svoje odšpilajo veze ali pa se vzame najboljšega kandidata, ki ima ponavadi kar faks končan. Vsi ne morejo biti komercialisti, administratorji, kadroviki…ker se tega kadra malo rabi, kandidatov pa je malo morje. Tako da, folku, ki ima V. stopnjo pa ne more službe dobit, bi bolj priporočal kvalifikacijo v nekaj s poklicno stopnjo, kjer s eišče kader..

Kot sem že večkrat trdil je jezik tako kot ostala znanja orodje. Samo orodje ne prinese službe, ampak moraš znat svoje orodje uporabljat. Če vam povem po kmečko:
Q: “Notebook se mi je pokvaril, ob zagonu se ne prižge nobena lučka, niti ventilator. Kaj mislite kaj bi lahko bilo ter ali lahko dobim podatke nazaj?”
A: “Gospod, razumemo vašo stisko pri odpovedi računalnika. Najbrž je šlo za odpoved strojne opreme, podatki pa se bodo morda lahko pridobili iz računalnika.”
A:”Serbus, zglida da je crknla matična plata al pa napajalc. Pdatki se bodo dali dbit dol. Če je ckrnu napajalc je cena ukol 100€ če pa plata je pa najtabulš kupit nov leptop.”
Za večino ljudi je bolj uporaben 2 odgovor, čeprav je tak kot bi ga Sava z Bohinja prinesla.

Točn tko, tule se pa čist strinjm s tabo. Komercialistov, administratorjev,… je kokr češ. Treba it u smeri in prekvalifikacije, k se jih rab.

Jaz recimo poznam eno mlado punco, ki dela v avtomehanični delavnici.:))))

Tole more bit pa zanimiv 🙂 bejba mora bit pa tud kul, da se je za kej tazga odločila 🙂

Ekonomski tehnik je pa mislm da čist uporaben naziv. S tem nazivom lahk dobiš kr velik služb: razni referenti, administrativna dela, računovodska dela, tajništva, komerciala, blagajnik, tud kakšna poslovodja, prodaja, poslovni sekretar….je pa odvisn seveda tud od zahtevnosti dela, npr nekje za posl.sekretarja zadostuje V.stopnja ekonomski tehnik, nekje pa VI.ali celo VII.stopnja. Moja frendica ima npr končano isto kot jaz, ekonomski tehnik, pa dela v kadrovski službi kot kadrovik , neki tazga, ne vem točn kakšn naziv ima, kjer se zahteva višja stopnja izobrazbe od njene, njena sodelavka pa del.mesto kadrovskega referenta, kjer pa zahtevajo V.stopnjo.[/quote]

Vse, kar si naštela, zna tudi kakšna punca s faksom. Tako da, en vidim nobene prednosti, ali je nekdo ekonomski tehnik, ali pa ima faks končan.[/quote]

To itak da zna, ne vem pa zakaj pol raj njih ne vzamejo.
Zase vem, da sm po končani OŠ hotla it na kakšno poklicno šolo, ker pa nism vedla katero, sm se odločila da grem na ekonomsko, jo dokončam in se takoj zaposlit. To mi je bil cilj. O kakšni fakulteti nikol nism razmišljala. Cilj mi je bil dobit čimprej službo, študiram pa lahk še zmer, če seveda dobim kdaj voljo.
Jaz sm zmer razmišljala tako, da se čimprej zaposlim, pridobivam izkušnje, če pa me kdaj prime da bi študirala, to lahk še zmer. Zato imam jaz danes pri svojih letih že 4 leta delovne dobe in s tem tolk delovnih izkušenj, medtem ko marskater moj vrstnik še študira, pol pa še da službo dobi, ajoj.

Đizs, ženske se vzame v službo, ker dobro zgledajo, vendar.

Ne pišem iz lastnih izkušenj, ker sem samozaposlena, samo kolikor poznam obrtnikov in privatnikov okrog imajo vsi težave dobit delavca, ker noben ne bi delal in so vsi študirani, ti pa bi samo neke posle vodili, in kot navaden delavec v proizvodnji česarkoli dobiš delo, če si spreten in učljiv in že malo navajen po moje kar hitro. Še manjka jih, vsaj dobrih in pridnih in zanesljivih. Ne dobijo tisti, ki ne bi delali:
izgovori
-ker znam angleščino ne bom delal/a za trakom,
– nimam dveh faksov zato da bom kelnarca ipd.,..