Pol pa naj privatniki zaposlijo svojo daljno žlahto, če imajo tako vredu biznis.

Ja Glancko saj jih zaposlijo, pa otroke, pa kjer je kakšen ki je priden in bi delal, če le rabijo.
Vse žlahte pa ne morejo pobrat, saj niso vsi od žlahte istega foha, ponavadi vsaj npr. kovinostrugarji npr. in mizar nima vseh bratrancev in sester mizark. Morajo še okrog iskat.

Jaz ne poznam nobenega, ki ponuja solidno plačo, pa ne more delavca dobit.

Ah dej…nej plačajo kot je treba pa bodo dobl delavce.

Zanimivo se mi zdi predvsem to, da si že po končani OŠ mislila, da se boš po končani SŠ zaposlila. Mogoče bi bil zanimiv podatek, koliko so tvoji starši izobraženi in koliko izobražencev je bilo takrat v vašem družinskem krogu.
Sam sem imel podobne prebliske, to da naredim SŠ in potem bi odprl privat firmo v fotrovi delavnici. Izvajal bi električne inštalacije in popravilo električnih naprav ali pa servis računalnikov. Fax bi opcijsko delal samo, da bi ga naredil, da bi lahko imel tudi lastno projektivo.
Moja družina in okolica so kmečki ljudje ali delavci in od celotnega kroga je bila takrat 5. stopnja (tehnična šola) max (večina jih je imela poklicno ali pa samo osnovno šolo). Če pa je bil kakšen bežni znanec inženir je bilo pa to že druga klasa. Na fax sem šel potem zaradi tega, da bi lahko imel kasneje projektivo, poleg tega pa sem bil v SŠ v razredu med uspešnejšimi in ker jih je šlo večino na fax, sem tudi sam moral iti.
Pri nas doma je bila filozofija vedno usmerjena v delo oz. v prakso. Torej dober delavec/inženir/itd je tisti ki ima veliko praktičnega in teoretičnega znanja, ter ki zna teorijo s prakso povezovat. Imam nekaj kolegov, ki so izšli iz takšne filozofije pretežno delavsko-kmečkega sloja, pa jim danes ni težko. Imam pa čedalje bolj občutek, da tisti ki so živeli v filozofiji “hodi v šolo, da ti ne bo treba delat” in so prihajali iz krogov, kjer je staršem komunistična knjižica zagotovila službe, da imajo danes jake probleme.

Zanimivo se mi zdi predvsem to, da si že po končani OŠ mislila, da se boš po končani SŠ zaposlila. Mogoče bi bil zanimiv podatek, koliko so tvoji starši izobraženi in koliko izobražencev je bilo takrat v vašem družinskem krogu.
Sam sem imel podobne prebliske, to da naredim SŠ in potem bi odprl privat firmo v fotrovi delavnici. Izvajal bi električne inštalacije in popravilo električnih naprav ali pa servis računalnikov. Fax bi opcijsko delal samo, da bi ga naredil, da bi lahko imel tudi lastno projektivo.
Moja družina in okolica so kmečki ljudje ali delavci in od celotnega kroga je bila takrat 5. stopnja (tehnična šola) max (večina jih je imela poklicno ali pa samo osnovno šolo). Če pa je bil kakšen bežni znanec inženir je bilo pa to že druga klasa. Na fax sem šel potem zaradi tega, da bi lahko imel kasneje projektivo, poleg tega pa sem bil v SŠ v razredu med uspešnejšimi in ker jih je šlo večino na fax, sem tudi sam moral iti.
Pri nas doma je bila filozofija vedno usmerjena v delo oz. v prakso. Torej dober delavec/inženir/itd je tisti ki ima veliko praktičnega in teoretičnega znanja, ter ki zna teorijo s prakso povezovat. Imam nekaj kolegov, ki so izšli iz takšne filozofije pretežno delavsko-kmečkega sloja, pa jim danes ni težko. Imam pa čedalje bolj občutek, da tisti ki so živeli v filozofiji “hodi v šolo, da ti ne bo treba delat” in so prihajali iz krogov, kjer je staršem komunistična knjižica zagotovila službe, da imajo danes jake probleme.[/quote]

A veš zakaj? Zato, ker sm slišala od starejših frendov in frendic, ki so pač počas zaključeval SŠ, kako vsi hočejo nadaljevat s študijem in so že tile moji frendi tako razmišljal kot sm potem razmišljala tud sama, da je pač boljš da jaz čumprej dobim en poklic, si poiščem zaposlitev, kot pa da študiram še naprej kot večina mojih vrstnikov. To so mi v bistvu tud frendi predlagal in sm jim dans hvaležna. Staršem se je šlo pa isto v bistvu sam to, da pridem do enga poklica, pa tud če je to poklicna izobrazba ali pa SŠ. V bistvu je bil to njihov pogoj, želja pa da grem tud naprej študirat, ampak nism šla. Nikol se pa ne ve, lahk da se kdaj odločm pa grem naprej, ampak za zdaj te želje nimam niti mal.
Drugač pa se gibam v družbi od takih, ki imajo končano OŠ, do visoko izobraženih. Vse sorte so moji frendi in frendice 🙂 isto v žlahti. Starši pa, mami V.stopnja, oče VI, brat IV 🙂

Zanimivo se mi zdi predvsem to, da si že po končani OŠ mislila, da se boš po končani SŠ zaposlila. Mogoče bi bil zanimiv podatek, koliko so tvoji starši izobraženi in koliko izobražencev je bilo takrat v vašem družinskem krogu.
Sam sem imel podobne prebliske, to da naredim SŠ in potem bi odprl privat firmo v fotrovi delavnici. Izvajal bi električne inštalacije in popravilo električnih naprav ali pa servis računalnikov. Fax bi opcijsko delal samo, da bi ga naredil, da bi lahko imel tudi lastno projektivo.
Moja družina in okolica so kmečki ljudje ali delavci in od celotnega kroga je bila takrat 5. stopnja (tehnična šola) max (večina jih je imela poklicno ali pa samo osnovno šolo). Če pa je bil kakšen bežni znanec inženir je bilo pa to že druga klasa. Na fax sem šel potem zaradi tega, da bi lahko imel kasneje projektivo, poleg tega pa sem bil v SŠ v razredu med uspešnejšimi in ker jih je šlo večino na fax, sem tudi sam moral iti.
Pri nas doma je bila filozofija vedno usmerjena v delo oz. v prakso. Torej dober delavec/inženir/itd je tisti ki ima veliko praktičnega in teoretičnega znanja, ter ki zna teorijo s prakso povezovat. Imam nekaj kolegov, ki so izšli iz takšne filozofije pretežno delavsko-kmečkega sloja, pa jim danes ni težko. Imam pa čedalje bolj občutek, da tisti ki so živeli v filozofiji “hodi v šolo, da ti ne bo treba delat” in so prihajali iz krogov, kjer je staršem komunistična knjižica zagotovila službe, da imajo danes jake probleme.[/quote]

A veš zakaj? Zato, ker sm slišala od starejših frendov in frendic, ki so pač počas zaključeval SŠ, kako vsi hočejo nadaljevat s študijem in so že tile moji frendi tako razmišljal kot sm potem razmišljala tud sama, da je pač boljš da jaz čumprej dobim en poklic, si poiščem zaposlitev, kot pa da študiram še naprej kot večina mojih vrstnikov. To so mi v bistvu tud frendi predlagal in sm jim dans hvaležna. Staršem se je šlo pa isto v bistvu sam to, da pridem do enga poklica, pa tud če je to poklicna izobrazba ali pa SŠ. V bistvu je bil to njihov pogoj, želja pa da grem tud naprej študirat, ampak nism šla. Nikol se pa ne ve, lahk da se kdaj odločm pa grem naprej, ampak za zdaj te želje nimam niti mal.
Drugač pa se gibam v družbi od takih, ki imajo končano OŠ, do visoko izobraženih. Vse sorte so moji frendi in frendice 🙂 isto v žlahti. Starši pa, mami V.stopnja, oče VI, brat IV :)[/quote]
Aha, OK, me je malce zanimal :). Ker se mi vedno nekako zdi, da družba in okolje v kateri smo zelo vpliva na potek šolanja in dela.

A veš zakaj? Zato, ker sm slišala od starejših frendov in frendic, ki so pač počas zaključeval SŠ, kako vsi hočejo nadaljevat s študijem in so že tile moji frendi tako razmišljal kot sm potem razmišljala tud sama, da je pač boljš da jaz čumprej dobim en poklic, si poiščem zaposlitev, kot pa da študiram še naprej kot večina mojih vrstnikov. To so mi v bistvu tud frendi predlagal in sm jim dans hvaležna. Staršem se je šlo pa isto v bistvu sam to, da pridem do enga poklica, pa tud če je to poklicna izobrazba ali pa SŠ. V bistvu je bil to njihov pogoj, želja pa da grem tud naprej študirat, ampak nism šla. Nikol se pa ne ve, lahk da se kdaj odločm pa grem naprej, ampak za zdaj te želje nimam niti mal.
Drugač pa se gibam v družbi od takih, ki imajo končano OŠ, do visoko izobraženih. Vse sorte so moji frendi in frendice 🙂 isto v žlahti. Starši pa, mami V.stopnja, oče VI, brat IV :)[/quote]
Aha, OK, me je malce zanimal :). Ker se mi vedno nekako zdi, da družba in okolje v kateri smo zelo vpliva na potek šolanja in dela.[/quote]

Ma lej ne vem, mislm da je to odvisn od posameznika do posameznika.
Tud pravijo eni s kim si takav si. Se ne strinjam glih s tem. Npr imam še dandans frende, ki so kadil travo, eni jo še zmer, v moji prisotnosti. Jih je bilo kr neki takih. Ne bom rekla da mi niso kdaj ponudl, ampak sm rekla ne in smo bili zmenjeni. Hočm rečt družla sm se z njimi, se še družim in NIKOL probala nism tega.

Aha, OK, me je malce zanimal :). Ker se mi vedno nekako zdi, da družba in okolje v kateri smo zelo vpliva na potek šolanja in dela.[/quote]

Ma lej ne vem, mislm da je to odvisn od posameznika do posameznika.
Tud pravijo eni s kim si takav si. Se ne strinjam glih s tem. Npr imam še dandans frende, ki so kadil travo, eni jo še zmer, v moji prisotnosti. Jih je bilo kr neki takih. Ne bom rekla da mi niso kdaj ponudl, ampak sm rekla ne in smo bili zmenjeni. Hočm rečt družla sm se z njimi, se še družim in NIKOL probala nism tega.[/quote]
Po mojem je odvisno, kdaj se je posameznik začel družit s temi ljudmi, ter zakaj. Če pogledam zase, lahko rečem, da je bila moja družba zelo raznolika in odvisna od lokacije in starosti. S tem ko sem se preselil v LJ sem izgubil veliko kolegov, s katerimi smo se včasih družili, obenem pa pridobil nove.

Prijateljica je naredila C kategorijo, sedaj vozi avto vleko s svojimi 50kg . Dobi pa okol 1.800 na mesec.
Kolega z magisterijem pa ima ročno avto pralnico in mu gre res dobro. Kjub magisteriju zna delat z rokami.

Kolikokrat sem že pisal / rešitev za Suho krajino*:

Reko Savo poglobiti in presmeriti v Suho krajino. S tem rešimo problem nezaposlenosti in vodovoda in poplav po Viču.

Vzemite si za zgled tegale:

Vodovod kopal desetletja

Objavljeno: 22.04.2017 18:32Posodobljeno: 22.04.2017 18:32
Avtor: A. P.

Skoraj 40 let je Kitajec kopal vodovod, da bi rešil svojo vas.

Vodovod se razteza čez pobočja treh gora. Foto Zaslonska slika

Prebivalec vasice Caowangba, ki leži v goratem predelu kitajske province Guizhou, je dolgih 36 let vztrajno kopal 10 kilometrov dolg vodni kanal, ki teče čez pobočja treh gora. Leta 1959 se je Huang Dafa odločil izboljšati življenjske razmere v vasici, ker jim je kronično primanjkovalo pitne vode. Zaradi suše so imeli le še en vodnjak. »Vsak je lahko vzel le omejeno količino vode,« je povedal Dafa. »Če bi vzel preveč, ne bi ostalo za druge. Zaradi tega smo morali najti rešitev.« Niso imeli prav veliko izbire, začeli so se pogovarjati o selitvi, ko je Dafa predlagal gradnjo vodovodnega kanala. Sprva so bili prepričani, da je to nemogoče, a je vztrajal. Na koncu mu je uspelo pregovoriti nekaj mladeničev in delo se je začelo. Kopali so dolgih deset let, a na koncu njihov kanal ni deloval. V devetdesetih letih jih je znova pregovoril in delo se je nadaljevalo. Dafa je bil v steni, ko sta mu umrla hčerka in vnuk, vse življenje je posvetil kopanju s preprostim orodjem. Leta 1995 je bil 2200 metrov dolg odsek kanala končan in voda je začela teči v vas. »Odločil sem se, da mi bo uspelo, od takrat imajo ljudje dovolj hrane. Polni želodci pomenijo mirno vest,« je ponosen 82-letni Dafa. Od njegovega vodovoda je odvisnih 1200 ljudi, proizvodnja riža se je povečala s 25.000 kilogramov na 400.000 kilogramov na leto. To pa ni vse, istega leta mu je uspelo v vas pripeljati tudi elektriko in prvo cesto.

*

https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwiUnZTu-rzTAhWDUBQKHRH9A_gQFgghMAA&url=https{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fsl.wikipedia.org{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwiki{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2FSuha_krajina&usg=AFQjCNGlhc72vnznuo03sf0HzIfnTA7JtA&sig2=5pIgGgh2y0WlMb1oIqHOzw