Berem vse te zgodbe o groznih, posesivnih, obupnih taščah. Pa kako te nastanejo? Saj so tudi same (bile nekoč) snahe. Jaz sem v takih letih, da sem še vedno snaha, lahko pa da bom kmalu postala tudi tašča. Še dobro vem, kako je bilo, ko sem prišla k hiši, kako lepo me je sprejela tašča, kako sva se vedno dobro razumeli.

A potem bom pa v enem trenutku prešaltala iz ubogljive vdane snahe v grozno zateženo posesivno taščo? Upam, da ne. Zato danes berem vse te grozne zgodbe, da se bom iz tega kaj naučila in da ne bom težila sinu in njegovi, ko jo bo imel.

Jaz sicer nisem živela pri tašči, sem pa živela skupaj z mojo mamo. Z mamo sva se dobro razumeli, tudi s taščo sem imela dosti stikov in sem jo vedno spoštovala, saj je bila v redu ženska. Nikoli ji nisem rekla žal besede, tudi ona meni ne. Je že več kot 20 let, kar je umrla, pogosto grem na grob, nesem rože, svečko, vsaj enkrat na leto tudi dam za mašo v njen spomin.

Moje mnenje je, da obstajajo tudi žleht, posesivne, hudobne tašče, ampak sem prepričana, da imajo kakšno motnjo, ali ni nekaj v redu v glavi. Vsaka pametna ženska, mati, privošči svojim sinovom in hčeram vse dobro in zato se tako obnaša tudi do snahe in zeta. Če škodiš snahi, škodiš tudi sinu.

Kar vidim moje znanke in prijateljice, so super tašče. Tudi sama sem že tašča. Če le morem, naredim kaj dobrega, drugače pa se ne vtikam, ne težim.

Zanimivo je, da so tašče grozne, mame so pa zlate.

Navadno grozne tašče nastanejo iz same ljube dobrote in ljubezni.  Z vsiljevanjem pomoči, hrane, nasvetov… vse “v vaše dobro”. Je pa tako, da je to bolj moteče, če si v isti hiši kot če stanuješ malo dlje, ker so stiki vsakodnevni. Takoj, ko si v svojem gospodinjstvu, vsaj svoj vhod (če ne druga hiša, drugo mesto), je takoj drugače – pa naj gre za mamo ali taščo. Pa saj tudi s sestro, prijateljico…ne bi bilo enostavno v isti hiši živeti, tu so pa še generacijske razlike.

Grozne tašče so nastale tako, da nikoli niso živele s svojo mamo, niti s taščo.

V svoji hiši in z možem so živele.

Tako jih ni nikoli nihče posiljeval , kaj naj kupijo, zakaj vse to kupijo in če je res vse to potrebno, kar ste nakupili.

Vedno so bile glavne v hiši in so “komandirale” moža.

Dobro kuhajo, pečejo – nikoli pa ničesar ne preberejo o odnosih.Ker ne čutijo potrebe.

Mislijo, če obvladajo gospodinjstvo, cunjo in metlo, da bodo zdaj vse to naučile snaho, ki nič ne zna in je nesposobna.

Potem se vtikujejo v čisto vse.

Ko jim kdo postavi mejo – ima v očeh solze in rečejo :

Saj sem hotela samo pomagat…

Tudi meni ni jasno. Imam sama s sabo čisto dovolj dela in mi na misel ne pride, da bi se vtikal v njuno življenje. Želim, da jima je lepo. Če je treba, kaj pomagam, vesela sem, ko se vidimo, slišimo, se nasmejimo, povesta kaj zanimivega, pokažeta fotke s kakšnih potovanj. V sinovo izbiro nikoli nisem dvomila, saj sem zaupala v vzgojo, ki jo je imel. Pa tudi druge moje vrstice imajo podobne poglede.

Imam super zlato taščo,ki prizna, da je zgrešila pri vzgoji sina. :))) Sva še vedno skupaj in saj ni tako slab, tisto slabo dvomim, da je vzgoja kriva, nekaj je vseeno karakter.

Moja ena prejšnjih tašč je bila živa katastrofa, res hudobna ženska. To je bil nek tip, ko niti ni trajalo in ni moglo trajat, hodil je še z mojo kolegico pol, isto lahko potrdi. Da je tak zmeden manipulator, tu je res mama kriva, to se loči vzgoja in kar je prirojeno. Ne moreš tu bit normalen. Bila je ljubosumna na vsako žensko.

Medtem ko jaz imam obupno mamo, niti ne mara mojega, pove pa ne. Se pa ne vtika v bratovo vezo tudi ne. Bolj v smislu da se ne trudi za dober odnos, ostali smo se pa raje umaknili kot da energijo izgubljamo. Z njo se da hitro skregat in z mojim ne hodim na obisk, ker bi se onadva slej ko prej, takoj ko bi si postala domača. In tega nočem.

Tako da tašče pač ene so ok, ene ne in tam se umakneš. Najslabše je, če živiš skupaj. To nikoli nisem in zato moje veze trajajo.

Hmm, mogoce kakšna tako, da ker sama nima svojega življenja, ki bi jo izpolnjevalo v starosti, zeli skompenzirat z občutkom, da je nekje drugje nepogrešljiva, ..od tega potem vse to vsiljeno dobrotništvo, za katerega ni nihče prosil.

Marsikdaj verjetno ni mišljeno tako slabo kot izpade, je le beg od prave realnosti.

Ok, posesivnost tudi, kdaj verjetno tudi hudobija..

Ampak jaz poznam več dobrih,je pa res, da so na drugi strani tudi poštene, samostojne snahe. Ki oddelajo svoje v svoji familiji, odnosu s partnerjem in si hkrati  ne pustijo “srat po glavi”.  Pa spoštovanje, drug drugega in mej, ki je dobro, da se postavijo čimprej, to je vzajemna zadeva.

Zanimivo, da so tiste tasce grozne, katere snahe zivijo pri njih doma oz. v njihovi hiši.

Jaz menim da ima pri tem, da je tašča “grozna” nekaj tudi snaha. Pa ni rečeno da je slaba oseba nasplošno..samo ni to kar si tašča želi ali fantazira ali kako bi rekla..za svojega otroka..ni pač ona. Kar nikoli ne bo..torej tašča ki pričakuje od snahe da bo njenemu otroku mama, postane “grozna tašča”. Upam da se bom znala nekako distancirati in razbrati kaj je in kaj ni pomwmbno..kdaj stegniti jezik in kdaj zamahniti z roko..v smislu, se bosta že zmenila. Prvo mislim da mora biri res redko. da ne staknem “nalepke”

za slabo taščo je vzrok slaba snaha!

mame zavohajo pijavke ki se obesijo na njihovega sina zaradi denarja in dediščine!

Kar das, dobis. Obstajajo hudobne izjeme, ki iz ciste zlobe terorizirajo vse okoli sebe, vecina tasc je pa do snah taka kot so snahe do tasce.

TO kar pises, je navadna budalastina.

Slaba tasca se vtika v zivljenje druzine svojega sina, ko jo nihce nic ne vprasa. In slab moz je tista reva, ki ne naredi reda dokler je se cas.

Vtikanje pa obsega oslarije tipa: zakaj je otrok premalo ali prevec oblecen, daj pojesti to, uporabljaj tisto…. kot bi bila snaha nesposobna 10-letnica.

Jaz pa sem imela primer, ko je bil tast precej hujši kot tašča. Vtaknil se je čisto v vse. Je pa res tudi to, da sem sčasoma pogruntala, da je bil on taščin posrednik. Samo ona ni glih povedala, če ji kaj ni pasalo, on pa se je čutil dolžnega, da pove 🙂

Pa moj mož sinček edinček, ki je bil itak najbolj bogi in se mu je na vseh področjih dogajala krivica …

Pa to ja: sem hotla/hotu sam pomagat, sem hotla/hotu samo dobro 🙂

Sem jaz tudi že tašča. Če me bodo rabili, bodo že povedali, in če se bodo skregali, se bodo že zmenili. Pa tudi vnukov na skrivaj ne filam s čokolado, cukrom.

Pripelje sin novo k hiši. Ji takoj tašča pove, kakšno je stanje. Tašča: Če me zjutraj vidiš, da imam vozel na ruti zadaj… sem dobre volje. Če imam vozel na ruti spredaj… sem slabe volje. Tamlada… ljuba tašča… jaz zjutrej ruknem enega kratkega… in mi dol visi, kje imaš ti vozel na ruti. 🤣

Nauk… sekiraš se toliko, kolikor dovoliš in ne toliko, kot bi drugi želeli. 😎

So te vsi tvoji možje dobili nedolžno?

Vsaka zenska se mora zavedati sledecega- ce te ne moti, ko tvoja mati obcasno komentira kako je otrok oblecen, kaj daj otroku pojedti in kaj uporabi, te ne sme motiti, ko to isto komentira mozeva mati. Je enako babica otroku kot je tvoja.

Krivi so moski. Slovenci starejsi kot so vec ga pijejo. Skrivajo se v kleti in vincek im zre mozgane. Potem jih boli kaj baba pocne. Baba vidi da nima kontrole nad njim. Zaradi srama ne bo priznala, da ima alkoholika, pa zacne nezadovoljstvo sirit vse okoli. Kontrolirat zeta kolikor pije itd…

jaz tašče nimam več, sva se kar ok razumeli, sinova punčara je pa enako moja kot on, če je za njega ona najboljša, je tudi zame, saj vem da zna izbrat 🙂

Resno ne razumem, zakaj bi se jaz vtikala v njegov izbor, bom pa verjetno kdaj kaj pripomnila sigurno, ampak on ve da me komot zignorira, ne bom in nisem zato nič užaljena.

. https://youtu.be/WiUDtJfwtUk

Razlogov je več. Eden od razlogov, ki se mi zdi pogost in najbolj grozen je, da tudi njih tašče niso nikoli sprejele. Veliko ljudi funkcionira po principu “če je meni bilo hudo v življenju, mora biti tudi drugim okrog mene”. In potem so zanalašč žleht samo zato, ker je bil nekdo žleht do njih in se jim zdi, da imajo pravico zato grenit življenje drugim. Potem pa imamo tu še raznorazne mamine sinkote, kjer so mame patološko navezane na sina in so jezne na snaho, da jim je sina speljala itd. Če imaš ti vse v glavi pošlihtano, se gotovo ne boste kregali. Razen, če bo otrok domov pripeljal gnilobo od človeka, potem pa krivda ne bo samo na vaši strani, če bo počilo.

Zakaj je tako? Po moje zato, ker je 90% slovenskih družin disfunkcionalnih. Ateji pijejo, mamike pa manjko ljubezni sprojecirajo na svoje otroke. Če imajo sinove , postanejo sinovi nadomestek za moža. Če imajo hčere pa se tem hčeram ne godi dobro, ker jih smatrajo kot tekmice.

Sinova punčara? Se ti ne zdi ta vzdevek zelo slabšalen in poniževalen? Sicer je ona še vedno njegovo dekle, bolj me skrbi tvoj nivo…

odstotkov Jaz bom sigurno grozna tašča.

Trenutno zaposlujem mlade od 20 let naprej – 90 odstotkov jih  je živa katastrofa… Kakšen bo moj sin, ko bo prišel na trg dela ne vem – vem pa že sedaj, da je bolj deloven in skrben kot teh 90 odstotkov mladih, ki trenutno gre na trg dela.

In da mi domov pride takšna mlada, kot jih imamo trenutno na praksi – jo steram prvi dan – tudi sina, če ga nisem uspela vzgojiti tako, da zna kaj je dobro za njega.

Če gresta na svoje mi dol visi kaj in kako bosta zvozila in živela.

Eh, gre pač za dobro znano, staro ljubosumje. Snahe in njihovi nadomestki pri koruzništvo so popolnoma zakompleksane trape, ki bolno sovražijo  vse kar je bilo kdaj njihovim onetom vsaj malo ljubo.  Tašče, ki bi za svoje sončke in sinčke želele vse kaj boljšega kot pa tisto babjo krš, ki jo oni privlečejo domov tudi niso zadovoljne. Vse si želijo, da bi njihovi cmeravčki imeli vrhunske babe, seveda ne pomislijo, da so njihovi bonbončki tudi sami daleč od vrhunskosti in, da je smetje, ki ga pripeljejo domov največ kar zmorejo. A kaj, ko morajo biti tiho ene in druge in tako frustracije ne eni in drugi strani planejo na dan  na popolnoma nepomembnih področji. Pa saj tako je bilo od pamtiveka in bo do konca človeštva.