Moža zamenjajo s sinom ter nobena ni dovolj dobra.

Nekateri ljudje so enostavno nezmožni imeti z drugimi normalne odnose. In če so v družini disfunkcionalni odnosi, na katere vsi prisotni pristajajo, neka nova oseba, ki na take odnose ne pristaja, drastično spremeni dinamiko v družini. To se zgodi, če je oseba z disfunkcionalnimi odnosi tašča, snaha ali pa obe. To je ena plat.

Druga plat je, da imajo nekateri ljudje enostavno pri sebi, v svoji hiši radi svoja pravila, svoj red in svoj mir. S tem ni nič narobe in imajo do tega vso pravico. Problem nastopi, ko se v tako hišo vselijo “ta mladi”, ki bi ravno tako radi svoja pravila, svoj red in svoj mir. Tu je rešitev v teoriji zelo enostavna: da mlajša in starejša generacija ne živita preblizu skupaj. Žal marsikatera mlada družina nima finančnih zmožnosti za osamosvojitev, starši so jih pa potem primorani gledati doma. Saj mladim radi pomagajo in jim omogočijo domovanje v njihovi hiši, ampak to pač običajno pride skupaj z določenimi pričakovanji in zapleti. Tako pač je, če ne živiš pod svojo streho.

Tu bi zelo težko rekla, da je kdo kaj posebno “kriv”. Bolj je problematična sama situacija kot taka. Oz. to, da se generaciji ne zavedata, v kaj se podajata in kakšno usklajevanje, dogovarjanje in kompromise taka bivanjska situacija obvezno prinese s seboj, če se želijo udeleženi izogniti konfliktom in zameram.

Tretji problem so starejši, ki na mlajše ne gledajo kot na njim enakovredne odrasle osebe, ampak smatrajo, da so hierarhično nad njimi. To zna biti zelo naporno in lahko povzroča konflikte. Še posebno, kadar mladi na tak odnos ne pristanejo. Ali pa, kadar eden od mladih na tak odnos pristaja in se še vedno v odnosu do svojih staršev obnaša kot nebogljen, nesamostojen otrok, brez lastnega jaza, osebnosti, volje in želja.

Četrti problem so mladi, ki starejših ne dojemajo kot enakovredne odrasle osebe, ampak kot nebodijihtreba “ta stare”. V takem okolju so seveda tudi problemi.

Nekateri ljudje se pa samo karakterno ne ujemajo in ne razumejo. Tam so pa problemi čisto enostavno zato, ker si ljudje niso simpatični.

Jaz moram reči, da imam zlato taščo, ki se ne vtika vame in v mojega moža ter v najino zvezo. Je topla, sprejemajoča, spoštovanja vredna gospa, ki jo z veseljem vidim, ko se srečamo.

Moji starši so krasni. Super se razumemo. Bi imeli pa izjemno velike težave, če bi živeli v isti hiši. Namreč oni imajo radi pri sebi svoj red, jaz pa svojega. Če bi bila pri njih, bi se sigurno vtaknili in komentirali vse živo. Ker je to pač njihov dom, kjer veljajo njihova pravila. Ker sem na svojem, se to ne dogaja, saj pri meni doma spoštujejo moja pravila in moj prostor. Skratka ni problem niti v njih niti v meni, problem je samo, ker smo si dovolj karakterno podobni, da vsi hočemo v svojem prostoru imeti svoj red. Motijo nas pa popolnoma druge stvari. Česar se na srečo tudi zavedamo in imamo na srečo možnost, da smo si življenje lahko uredili tako, da je vsem prav :).

Če bi živela pod isto streho s taščo, verjetno ne bi imeli toliko problemov, kot bi jih sigurno vsi udeleženi imeli, če bi živela skupaj z mojimi starši. Sva s taščo okrog določenih stvari bolj kompatibilni, pri drugih zadevah se pa ne vtikava druga v drugo :).

Mame so zaljubljene v sina. Kot bi ti nekdo speljal ljubezen svojih sanj. Vse bi naredil, da jo dobiš nazaj. Moja tašča je k sreči mrtva? Bilo je pa grozno. Nič nisem smela jest po lastnem okusu. I. Še polno.

Seveda je to tko. Mama skuha tvojo najljubšo jed. Tašča pa nekaj, kar res ne maraš in moraš pojest. Dobesedno, kot sem napusala. Zaradi druge dnk drug okus za hrano in vse ostalo. Barve, zanimanja in vse ostali.

Draga tašča…potem najbrž nimaš nič proti, če tudi jaz pokomentiram tvoj izbor lenega pijanca. Slabo si izbrala, slabo….in ti bi potem meni pamet solila?

Še nikoli nisem videla, da bi snahe na vso silo rinile k tašči v mansardo, med tem, ko bi se jih tašča z gajžlo hotela otrest pa ne bi šlo – pač glede na taščina leta in življenjske izkušnje, bi človek pričakoval, da bo toliko pametna, da sinu in snahi ne bo niti slučajno dovolila pomislit na to, da bi se naselila v mansardi, ampak ju bo pospremila do vrat in pomahala v slovo, naj vama bo ravna pot, so soncem obsijana, se vidimo ob praznikih na kosilu čao.

Koliko spremljam te zgodbe je bilo povsod:” Za koga smo delali, pa tako velika hiša je, ne bom mogla sama, kaj vama pa tukaj manjka, kaj bodo pa sosedi rekli, kako naj živim sama s 500 eur penzije….in tako dalje in tako naprej…..”

Tamladi so mladi in neumni, se zakreditirajo, vložijo v mansardo, imajo otroke, potem pa tašča ugotovi, da je tamlada sineka odstavila od joške in na joške navesila svoje lastne otroke – tedaj pa se začne….

Posplošuješ. Vsi primeri, ki jih jaz poznam, so taki, da si z bivanjem pri starših rešujejo stanovanjski problem. Ali niso redno zaposleni, pa ne morejo dobiti kredita, ali nimajo dovolj našparanega, pa ne morejo dobiti kredita, ali so stanovanja enostavno predraga in jim ne znese, ali imajo prenizke plače itd. itd.

Niti enega ne poznam, pa jih poznam veliko, kjer bi se po tem, ko so se starši metali na kolena, naj mladina pride k njim živet, končno na ljubo staršem odločili, da pridejo in pomagajo. Ja, verjamem, če gre za kako kmetijo, da se to zgodi. Ampak velika večina takih, ki živijo ali v prizidku ali v mansardi staršev, so ljudje v navadnih bajtah z dvoriščem, parkiriščem in manjšim vrtom.

Mladi ljudje enostavno nimajo dovolj keša, da bi si dandanes kupovali stanovanja ali zidali bajte. To je glavni razlog za bivanje pri starših, ne pa teženje staršev, naj si uredijo pri njih.

Še nikoli nisem videla, da bi snahe na vso silo rinile k tašči v mansardo, med tem, ko bi se jih tašča z gajžlo hotela otrest pa ne bi šlo 

Pač imajo stanovanjski problem, stanovanja so draga, moraš se zapufat do konca lajfa, pa si izbereš manjše zlo. Staši, če so normalni, pa se jih tudi ne bodo z gajžlo otepali, kaj pa naj, če njihov otrok ne more drugače do stanovanja??? Pa tudi prosijačili jih ne bodo, naj pridejo k njim. Pustijo jim samostojno odločitev. A ti bi ju pa, če bi te sin prosil, ali si lahko mansardo zrihtata za bivanje, z gajžlo stran podila, ali kako??

Mah, to so te mone, ki imajo idejo, da so jih tašče na kolenih prosile, če lahko pridejo živet k njim, da bodo lahko cele dneve pazile mularijo in kuhale zanje. Ko pa tašča enkrat reče, da nima časa in da ima svoje zadeve, je pa surla do tal, pa takoj maščevanje, kako ne bo smela več vnukov videt. Babe polne sebe, ki ne poznajo kompromisov. Dokler jo tašča servisira in jima čuva mulce, je dobra, ko pa obnemore, so ji pa dolžni pomagati vsi ostali.

Poznam primer sodelavke, ravno pred par tedni je bentila, da je tašča zbolela in da je zdaj vse na njej in njenemu možu, da ji morata iz trgovine stvari prinašat, pa da mora še kuhat za taščo. Da od moža brat pa čisto nič ne hodi pomagat. Pa sem ji malo spomin zbistrila, da pa je ja ona in njen mož v taščini in tastovi mansardi, da je tašča pazila vse tri otroke do 4. leta, potem jih hodila iskat v vrtce in šole, kuhala kosila itd.. Da je ta brat od njenega moža 200 km stran in da so prihajali samo na večje praznike in jim ni nikoli otrok merkala. In da torej zdaj, ko je tašča zbolela lahko komot teh par tednov zanjo poskrbita onadva, a ni res? Mislim nimam dlake na jeziku, jebela, povem kot je. Je seveda držala mulo in do konca dne ni z menoj spregovorila.:))

Ce sin ne bi imel za stanovanje bi mu rekla da bo treba nekaj spremenit.

Si er pa kje pise da morajo imet vsi zeno in otroke.

Zeno in otroke ima tak ki je sposoben poskrbet zanje. Ne pa vsak minimalcar.

Moja je bila serijsko zleht.

Ko sem bolj na zacetku prisla na obisk pa kaj prinesla (domace pecivo) je vedno rekla, da ne bo jedla, ker bog ve kaj je ONA notri dala

Vedno ONA, nikoli imena od prvega dne

Karma je usekala

Te zgodbe prihajajo od lenih babnic, ki vidijo samo sebe in svojo debelo in začikano rit. Ne vedo, da je to mama torej starš od njenega ljubljenega in torej če je ta strahota od človeka vzgojila njenega fanta/ moža katerega ima za partnerja- torej ga ima vsaj rada, če ga že ne ljubi, le tabtašča ni tak drek od človeka.

Se je pa treba ZELO zavedat, da če imaš svoje potomce boš tudi sama 1x tašča.

Jaz mojo spoštujem in jo imam rada. Ja, ima finte itak. Ampak ima pravico do njih. Prav tako ima finte moja mama, ki pa je tašča mojemu možu.

Bravo tako se govori.

Imela sem prijateljico, ki se je preselila v hišo od tašče in naščuvala sina proti njej. Ni sme v spodnji štuk, jo ni smel pozdraviti, ni smel na kavo, ni smel jo več videti. Ni jo sme ogovoriti. Pa jim ninič naredila, smao za sebe so hoteli biti v njeni hiši. Pa so si na vrhu naredili. Če je mamo srečal na dvorišču, je ni smel pozdraviti, potem jo je tamlad aitak le v stanovanje zabila, ker je tako šimfala.

No ta “grda” tašča je naredila samomor. In takih ni malo. Niti malo tastov, govori se pa ne o tem.

Malo se zamislite, da so to le mame vaših mož in nimate samo ve mamic, imajo jih tudi vaši možje.

Jaz se z mojo taščo nisem razumela, najprej ne, kasnje ko s eje vabila na kavo, sem jo povabila vsako nedeljo na kosilo, potem se je sama malo umaknila in sedaj je ona prijazna in jaz tudi, sva se sprejeli in dogovorili, če bo katero kaj motilo, da si iskreno poveva in si in ni zamer, čeprav kdaj kateri vzame sapo.

Morate vedeti neveste, da imajo vaši možje mame, ne le ve in d ato niso zlobne tšče, ampak mame vaših mož in ne morete jih kra krastiti za zlobne tašče in vreči že na začetku v neko ne bodigatreba sorodstvo.

Ne da se z vsemi, kje pa, z mnogimi se pa da, samo sprejeti je potrebno, da ima vaš mož tudi mamo in d ani takoj mamin sinček, če se z njo vsak dan tri minute pogovarj ain vpraša kako je. pri nas je to ritual, d ajaz mamo pokličem vsak dan za pet minut, mož pa svojo za tri in verjemite oba sva zadovoljna in spoštujeva to eden pri drugem…Ne morem jaz kar odvihrati z nosom ven, mu prepovedati stike, če nepa ločitev, pa kaj smo ljudje ali nismo….

Isti primer.Upam da v mojem primeru tut kmal useka karma!