Kako normalni ste?
A si normalen ali nisi? To je bilo vprašanje, da ali ne. Katere točke v seznamu veljajo zate, katere ne?
[/quote]
1.)
Anketa je zaAnkurc sestavljena.
2.)
Vi ste tisto povprečje, ki definira normalno.
3.)
Jaz kot preučevani subjekt ne bom podal samoocene. Vsak je iz svojega relativnega stališča normalen. Kar je meni normalno, tebi recimo ni itd.
1.)
Anketa je zaAnkurc sestavljena.
2.)
Vi ste tisto povprečje, ki definira normalno.
3.)
Jaz kot preučevani subjekt ne bom podal samoocene. Vsak je iz svojega relativnega stališča normalen. Kar je meni normalno, tebi recimo ni itd.
[/quote]
Normalen z nobenega stališča ne, avtorše je malo drugačno pezde, kot si ti, skupna vama je pa ničvrednost, to pa ja.
1.)
Anketa je zaAnkurc sestavljena.
2.)
Vi ste tisto povprečje, ki definira normalno.
3.)
Jaz kot preučevani subjekt ne bom podal samoocene. Vsak je iz svojega relativnega stališča normalen. Kar je meni normalno, tebi recimo ni itd.
[/quote]
Jaz se nimam za normalnega in še potrdilo od ostalih prejemam, da nisem. Nekateri se zavedamo, da smo genske spake, katerih rešitev predstavlja le smrt.
Definirati normalno je dokaj enostavno, samo pogledati je treba, kaj družba pričakuje od tebe. Imeti službo, prispevati k gospodarstvu. Imeti družbo, prenesti svoj genetski material dalje. Imeti prijatelje in partnerja, kar dokazuje, da si bil pravilno socializiran. Ni prostora za ljudi, ki se ne morejo vključiti v družbo in ki imajo razne fizične in duševne ovire.
Seveda, vsak dojema svojo stisko v življenju kot nekaj kar je uspešno premagal, zaslužil si blagostanje preko trdega dela, ampak je redko tako. Veliko je odvisno od genov, s tistim kar si prvotno rojen. Nekateri so pač rojeni za zgube, drugi za zmagovalce. Če ni prvih, ne more biti drugih. Tako pač je in je treba sprejet.
Jaz se nimam za normalnega in še potrdilo od ostalih prejemam, da nisem. Nekateri se zavedamo, da smo genske spake, katerih rešitev predstavlja le smrt.
Definirati normalno je dokaj enostavno, samo pogledati je treba, kaj družba pričakuje od tebe. Imeti službo, prispevati k gospodarstvu. Imeti družbo, prenesti svoj genetski material dalje. Imeti prijatelje in partnerja, kar dokazuje, da si bil pravilno socializiran. Ni prostora za ljudi, ki se ne morejo vključiti v družbo in ki imajo razne fizične in duševne ovire.
Seveda, vsak dojema svojo stisko v življenju kot nekaj kar je uspešno premagal, zaslužil si blagostanje preko trdega dela, ampak je redko tako. Veliko je odvisno od genov, s tistim kar si prvotno rojen. Nekateri so pač rojeni za zgube, drugi za zmagovalce. Če ni prvih, ne more biti drugih. Tako pač je in je treba sprejet.
[/quote]
Zakaj bluziš?
Jaz se nimam za normalnega in še potrdilo od ostalih prejemam, da nisem. Nekateri se zavedamo, da smo genske spake, katerih rešitev predstavlja le smrt.
Definirati normalno je dokaj enostavno, samo pogledati je treba, kaj družba pričakuje od tebe. Imeti službo, prispevati k gospodarstvu. Imeti družbo, prenesti svoj genetski material dalje. Imeti prijatelje in partnerja, kar dokazuje, da si bil pravilno socializiran. Ni prostora za ljudi, ki se ne morejo vključiti v družbo in ki imajo razne fizične in duševne ovire.
Seveda, vsak dojema svojo stisko v življenju kot nekaj kar je uspešno premagal, zaslužil si blagostanje preko trdega dela, ampak je redko tako. Veliko je odvisno od genov, s tistim kar si prvotno rojen. Nekateri so pač rojeni za zgube, drugi za zmagovalce. Če ni prvih, ne more biti drugih. Tako pač je in je treba sprejet.
[/quote]
In različne družbe pričakujejo različne stvari. Pa smo spet tam.
Ali kje imeti nobenega prijatelja in biti brez službe predstavlja vrednoto? Zamisli se nad sabo..
[/quote]
Ljudje živijo tudi v različnih okoljih, kjer ni služb. Živijo ljudje tudi po sumi. Odvisno je kako definiras prijatelja. Kaj je to prijatelj? Mogoče bi se lahko ti zamislil/a nad samim sabo? Življenje obstaja tudi izven Slovenije.
Priznam, da je z mano nekaj narobe. Edina rešitev zame je, da se ubijem.
[/quote]Ja, ne vem, Vidi se da je tema odprta iz zavisti, na podlagi tega kar nekoga žuli samega pri sebi, oziroma bolje račeno samo pri sebi. Nezaposlenot , depresija, brez otrok, brez zmožnosti medsebojnih odnosov in imet partneja, itn., ne?
Res je danes je normalno biti ovca in ne razmišljati s svojo glavo. Ustvarjalnost nam skušajo zatreti in nas pretvoriti v sužnje. Normalno je imeti kup lažnih prijateljev, samo da si navidez sprejemljiv. Važno je da vsem pokažeš, kaj si jedel za kosilo in da to vidi 10000 ljudi. Važno je biti nevgojen a vzgajati otroke. Važno je imeti partnerja za okras, da se z njim guzaris po Instagramu, v javnosti izigravati pravljico. V reali pa kurbarija na vse strani, nasilje, nezadovoljnost. Vse to je normalno.
Kaj točno bi pa moral zavidat ločencu, ki ga baba muze?
[/quote]Tema tokrat ni o tvojih psihozah vezanih name, ne? Dvomim pa da si razumelo uvodni post, kot ostala monovska drhal ne, ki je resno odgovarjala na izlivanje nekega babšeta, ki si je samo krivo, da trpi, in za povrh jeznorita, laže sama sebi in obsoja druge, ne?
Dandanes postaja vse bolj normalno, kar je po osnovni logiki abnormalno. Tako da ne vem, če so ti tvoji kriteriji res pravi za definicijo normalnosti.
Človek ima neke osnovne želje in potrebe (po hrani, zraku, vodi … in tudi po druzabnem življenju, otrocih, partnerju) in v teh željah se ne odraža podobnost z ovcami.
Ovce so tisti, ki ne razmišljajo s svojo glavo in se pustijo prepričati, da potrebujejo telefon za 1000 eur, vsako leto nova oblačila, 50 parov čevljev, vsak dan drugega partnerja, lagodno življenje brez nikoli nič potrpeti …