Kako odpustiti bližnemu – tašči
oj
Vedno sem se razumela s taščo, bila mi je tako rekoč najboljša prijateljica in po 7 letih je prišlo do spora, ko me je nekaj obtožila pa ni bilo res. Tako me je prizadela, da jo sedaj sovražim. Čutim gnus, nočem več k njim na obisk, odtujile sva se, iščem izgovore za kosila itd. Vidim razlike, če jih dela pri mojmu in še dveh njenih otrok, skratka če grem tja sigurno 2 dni premlevam vsako njeno besedo in dejanje. Ker kuha nedeljska kosila za vse, me pa zelo moti, čeprav nočem tja, da svojega sina ne povabi. Ko prideva k njim včasih za nalašč, da vidiva kdo je na kosilu v ned, vpraša a bosta jedla pa odvrnem osorno – vidno nazaj ,ne če naju niste povabili, da bi ji kapnlo. Njrajš bi vidla, da bi se spet kaj sprle, da bi ji zmetala vse živo gor. Ko jo srečam na cesti bi se najraje stran obrnila.
Moj sicer nič ne pravi, ampak ko hočem kaj čez njo rečt, v smislu da bi se postavu na mojo stran, mi odvrne zmeraj eno in isto a lahko nehaš. Kot da se ne more odločit med mamo in mano. No sej se mal sama seb smilm, ker vem da ni tako ampak pričakujem od njega da bi mi dal vedet, da on ne upravlja z njim.
Zdaj pa najhujše. Dobila bova otroka in sem v dilemi ali naj ji ga dam v varstvo ali ne. Ali naj zaradi moje osebne zamere vzamem otroku pravico biti njen vnuk? Že tako ali tako ne bova stanovala pri njih in ga bo zelo malo videla tako ne bo nikakršne prave vezi. Oni drugi vsi stanujejo v njeni bližini in se skoz videvajo, mi pa bomo nekoliko stran in moj otrok verjetno ne bo tako navezan na njih kot na moje pri katerih bova. Skratka kot tujci bomo, če še otroka ne pustim tja. Mojmu je vseeno, če ga kar takoj dava v vrtec in bo to bolj moja odločitev. Pri njej bi bilo varstvo seveda zastonj.
Pa moj tudi ni ne vem kakšen priliznjen sinko, ki bi mamici vse razlagal, jamral za denar itd, drugi njegovi pa so. Za poroko je povedal doma, ko so na vasi že vsi vedeli. Ampak ga kar zastopim, mogoče je tudi on zasovražil svoje in izgubil zaupanje, saj tudi on ne gre rad domov, v ned najraje je pri nas in ga moram prav silit, če hočem da gre med vikendom kaj domov. Pol pa verjtno moja tašča okol govori, da sem ga čist na svojo stran, da ne pride več domov, pa ona tega ne ve, da on sam noče, ker se mu je zasrala.
Aja pa še to, sedaj ko si rihtava stanovanje, je tast ponudu pomoč ampak sem rekla mojmu, da naj odkloni, ker je itak skoz pod taščinim vplivom, še na vc ne sme ča ona tega ne dovoli. No ampak je pol vseeno prišel. Ampak spet me je razpičkala ona. Niti enkrat ni poklicala če bi ona kaj skuhala za delavce ozir ponudila pomoč pri pospravljanju od blejenja in malte,… drugim dvema je seveda vse to brez vprašnja nudila. Niti prosila je nista. To sem se ji namenila pa povedat ob prvi priložnosti. Niti pogledat še ni prišla kje bo njen sinko stanoval. Po daljšem premisleku sem tudi sklenila in povedala mojmu, da je ne bova nič povabila. Mame itak ni potrebno vabit morajo kar same vedet….
Potem pa je tu še novo leto, ker se bova preselila skupaj in sva prej skor desetletje hodila midva k njim voščit, sem se odločila, da letos ne bova šla nikamor. Saj je čas da oni pridejo k nama. Ali je mogoče pravilo, da otroci grejo k staršem?
Nekomu sem se morala malo izpovedat, čeprav ne vem, če je kdo sploh zastopu bistvo, ker sem napol v jezi,napol v razočarnju pisala tole zgodbo.
Bom pa vesela vsakega vašega mnenja
čau
Helou… Kot vidiš se trenutno ukvarjava s podobnim problemom…
(Jaz sem bila včeraj čist v komi… Še na mesečno srečanje v Imperio Mexicano nisem prišla… Pa kolikor vem tdui tebe ni bilo…)
Kaj naj ti rečem… Meni se zdi, da tašče so in bodo zmeraj sam tašče… JA in vem, da bom tudi sama tašča – morda prav taista, čeprav si želim, da ne bi bila (za vse tiste, ki boste replicirale v smislu zlatih tašč)…
Tudi moja tašča prov žolčno razpravlja o svoji – torej o prababici mojega sina… Tako, da mislim, da se zgodovina kar ponavlja… Iz roda v rod…
Verjamem, da je nekaterim fino, ker imate ”zlate” tašče…
Ampak verjetno živite same, njegovi starši so po možnosti zelo oddaljeni ali pa so hiperaktivni in se vidite po mesečnem razporedu v času vašega in njihovega prostega časa… Morda ste same veliko v službi in malo doma, pa vam je vseeno, če je takrat tašča namesto vas pri otrokih (meni ni vseeno in bi bila rada max z mojimi otroki dokler me potrebujejo)
To je torej povsem druga zgodba, ker v takih primerih ni možnosti konfliktov, ker enostavno ni pravih situacij… Tudi navezanost je manjša in noben nima potrebe, da je potrebno imeti nadzor nad situacijo in biti na tekočem z vsako stvarjo…
Tebi smrkec svetujem:
-prijazne in diplomatske odnose s tvojo taščo
-lepo, da znaš povedati kar te moti (jaz imam včasih knedel v grlu)
-definitivno vrtec ali plačano varstvo (vprašaj tisto kolegico, ki že ima otroka in je doma)
-sicer mislim, da ne boš imela preveč problemov, ker živiš pri tvojih
-vnuk mora imeti stike s starimi starši, ker je to dobro zanjegov razvoj (pri nas se je mami skregala s pol žlahte in se mi ne zdi najboljša izbira, ker se nikoli nisem mogla družiti z bratranci in sestričnami)
-kljub vsemu bodi ti mamica in tista, ki ima zadnjo besedo
LP Sloncek
Bom bolj kratka, ker imam bolj malo časa, ampak moram ti tole povedat:
kako ji odpustiti ne vem, vsekakor pa mislim (pazi, to je pač moje osebno mnenje, da me ne bo kdo napadel), da ste preveč povezani – vsako nedeljo k njej na kosilo???, da gre tvoj vsaj malo domov???(njegov dom je tam kjer si ti in vajin otroček v prihajanju!), itd, itd….
Pa kaj potem če bodo otroci odtujeni od starih staršev? So what? Če je odločitev na tebi (glede varstva) potem se boš pač odločila, ane? Če bi rada kaj denarja privarčevala ali kaj podobnega, potem boš pač požrla tisti cmok v grlu in boš otroka dala k njej v varstvo. Če pa tega ne boš mogla, ga boš pa dala v vrtec. Jaz osebno bi se pri takšnih igricah kot se jih greste vi že zdaj, vsekakor bila 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za to, da gre otrok v vrtec.
No, sem bila bolj kratka, ampak se mogoče še malo kasneje javim… obveznosti kličejo.
Matr, ti maš pa velik nepospravljenga.
1) nočeš k tašči na nedeljsko kosilo – pol pa rineš tja špegat, kdo tam je in napadeš taščo, zakaj vaju ni povabla. Mislm, a vaju je dolžna povabit, al kva?
Al se sam men zdi, a jo ti res obravnavaš kt samoumevno služkinjo?
2) nočeš se pogovorit s taščo kot odrasla ženska (sej, a to sploh si) pol pa paseš mulo ter najedaš partnerju
3) otroka bi dala v varstvo k tašči, ker bo zastonj. O, jej.
Otrok nima s tvojim preganjavicam nič.
Še najboljš bi bilo, da ga daš v vrtec, prej pa spucaš odnose s taščo – pa ne tko, da tuleš nanjo
4) najbolj bedast se mi zdi, da jamraš, ker tašča ni kuhala tvojim delavcem in ni čistila za njimi po tvojem stanovanju.
Pa kva potem, če je vse to počela drugje.
Ježe čutila, da tam to z veseljem počne.
Ni pa dolžna tega počet. Pa ni dolžna južno kuhat. Pa merkat otročka.
Pa rit spodnašat.
Pa dej že to zastopit!
men se vse bolj zdi, de si eno dete, k ne zna in noče samo poskrbet za svojo u iber razvajeno rit. Ljubosumna si na vse živo, zamerljiva tud in ščuvaš moža do nezavesti – pa dej mal poglej vase, no.
Sej najbrž si čist fejst punca, sam spucej si podstreho – pa odrast bo treba, ne?
Po eni strani ti gre tako hudo na živce, po drugi strani bi bilo pa varstvo zastonj, pa kuhala bi tudi lahko za delavce?! HALLOOO?????
Ne morete skupaj, bodite narazen. Pripelji ji vnuka enkrat na teden in to je to. Tako večina ljudi pravzaprav dela.
Tole je od tebe tako dvolično, da je kar hudo. Želiš boditi zase, bodi. Samo to pomeni tudi plačilo vrtca in skrbenje za hišo.
Torej bosta umrla od lakote, če bosta plačevala vrtec?
Bosta umrla od lakote, če bosta sama financirala malice za delavce?
Bosta umrla od lakote, če bosta doma jedla ob nedeljah?
Torej, če bosta vse to preživela kar roko na srce, večino ljudi lahko, potem imej mir v družini in hiši in mirne živce.
Seveda pa še vseeno lahko naprej taktiziraš kaj je najceneje in potem si doma puliš lase, se kregaš z možem in skačeš čez okno.
Slonček je začela razmišljati v pravilno smer. Vasrtvo bo plačala. Tako si tašča ne bo mogla lastiti nekaj kar ni njeno. Še več, Slonček bo imela mirne živce.
Torej če ti gre tašča tako na živce, pojdite na obisk ko želiš ti in živi z družino svoje življenje.
Mojca
Oprosti, ampak jaz te pa ne razumem. OK, razumem, da sta se nekaj skregali, ona te je nečesa po krivem obtožila, ti si bila užaljena in takrat nepreklicen konec. Iščeš izgovore za kosila, po drugi strani si užaljena, ker ne povabi sina. Ko gresta tja, samo zato, da vidita, kdo je tam (no, ja, jaz tega že ne bi počela) pa njeno povabilo k mizi osorno zavrneš. Ni ti ponudila pomoč pri kuhanju za delavce,…. Ne vem no, ampak zdi se mi, da si se po prepiru ti potegnila nazaj, ona pa zdaj ne sili vate, kar ti spet ni prav. Glej, če bi rada, da povabi v nedeljo tudi vaju, če bi rada, da čuva tvojega otroka, če bi rada, da ti ponudi pomoč pri kuhanju za delavce, če…, potem mislim, da je čas, da se vsedeta skupaj razčistita osnovni prepir, iz katerega se je izcimilo vse sovraštvo. Če se postavim v njeno kožo – kaj če ji je žal, da te je prizadela, vendar ne najde poti nazaj, ker ji navsezadnje tudi ti tega ne dovoliš, saj jo osorno zavrneš že, če te povabi k mizi, ko prideš v času kosila. Ne vem, ampak a ni življenje kljub vsemu prekratko, da bi si ga grenili, sploh če sta bili nekoč prijateljici? Morda ga je res enkrat polomila, ampak dajta se to zmenit in pojdita naprej. Če ti tako očitno kažeš sovraštvo do nje, potem mi je čisto logično, da ti ne ponudi pomoči, da ne pride k vam na obisk, da vas ne vabi na kosila. Morda pa sem le narobe razumela tvoj tekst … kdo bi vedel. Ampak samo za primer – moja tašča je v 4 letih prišla dvakrat za eno uro k nam na obisk, dvakrat je videla svojega 3,5 letnega vnuka (prvič, ko je bil star skoraj 3 leta), k njej na obisk pa hodi mož sam, ker jaz nisem zaželjena. Kaj boš rekla na to? Pa nikoli ne šimfam čez njo. Navsezadnje je mama mojega moža.
Smrkec tudi meni je vse skupaj malo čudno in so velika nasprotja med napisanim.
Si pa kdaj pomislila, da je tvoja tašča mama od tvojega moža in kako se on počuti ko jo blatiš in ko nergaš.
Če meniš, da se s taščo ne moreš pobotati potem se ji ne prebljižuj in ne pogrevaj stvari.
Vseeno pa upam, da tako zaradi moža kot zaradi otroka zgladite spore do neke ravni. Pomoč ti bo še kako prišla prav.
Poskušajta se pobotati in odpustiti. Morda ne bosta več taki prijateljici kot sta bili vseeno pa obstaja neka meja strpnosti.
Da ti je ona dolžna kuhati in streči pa se nikakor ne strinjam.
Ja jaz te tud težko razumem. Po eni strani je ne maraš, po drugi strani pa bi jo rada vključila v svoje življenje. Tudi jaz imam velike težave z moževo družino,pa ne samo jaz, ampak tudi mož sam. Sva si v teh zadevah enotna in tudi navzven nastopava enotno. Tako sva pač rekla, da želiva mir in v tem sva načelna. Jaz ne morem tašče šimfat, potem jo pa prosit za varstvo, ker se mi ne zdi fer do nje. Pri nas je tako, da dokler smo na distanci se vsi dobro razumemo, kakor popustiva in jim hočeva kdaj ustrečt in recimo vzameva kremšnite, jih morava jest čist vsak dan… Tudi kar se tiče kuhanja za delavce smo razčistli po velikih zapletih. Pri nas namreč kuhanje ni pomenilo pomoč, ampak zabava za taščo – je kr nekej kuhljala in splohni vprašala koliko delavcev bo, tako da do tazadnjega nismo vedeli, kaj bo tast pripeljal. Skratka ohrani odnose na distanci, ne pa rinit v težave, če že vnaprej veš, da bo do njih prišlo. In predvsem razčisti sama s seboj – ali želiš mir pred taščo ali ne. To je pa čisto tvoja osebna odločitev.
lp
SMRKEC!
Nimam pojma kaj bi ti sploh rada od tašče!
Jaz ti svetujem, da se vsedeta in pogovorita! Nikako pa ne govori “tvojmu” da je njegova mama to in ono ker to BOLI! Kako bi se ti počutila če bi on pljuval čez tvoje starše. Bodi prepričana, da ti ne bi bilo vseeno ampak bi bila verjetno zelooooo užaljena!!!!! Naslednja stvar, ki jo opisuješ je, da tašča ni hotela skuhati ko ste imeli delavce! Zakaj za vraga pa bi? Ali je dolžna to storiti? Sprašuješ, kaj narediti glede otroka? Ali varstvo pri njej, ki je zastonj ali vrtec? Tvojga to ne zanima! Ha zelo lepo! Kdo pa je rekel, da bo tvojo taščo to zanimalo? Draga moja NJENA DOBRA VOLJA BO čuvanje vajinega otroka!
Ni si hotela ogledati, kje bo njen sine živel? SAJ JE NISTA POVABILA!!!!! Za novo leto povabi taščo in tasta, naj prideta lepo pogledati kako ste si uredili, in idealno priložnost imate, da si poveste kaj vas moti in kaj ne.
Čimveč užitkov z otročkom, ki ga pričajuješ in čimprej poravnaj tole s taščo ker se boš TI slabo počutila!
lp
A kako vem? Jah, so mojemu možeku že pred leti čisto odkrito povedali, da me sploh ne želijo spoznati. Vzrok – starostna razlika in ena priljubljena “ta mlada” pred mano. No, potem so se po nekaj letih omehčali, saj jih je firbec matral, kakšen je njihov vnuk, ki je bil star že skoraj 3 leta in so ga poznali samo iz slik in so prišli na obisk. Naslednjič so prišli na obisk za njegov 3. rojstni dan. Zdaj čakam na obisk za možev rojstni dan. Mož gre k njim 2 krat na teden popoldne na kakšno kavo in kaj porihtat in to je to. Nikoli niso rekli, da naj pridemo skupaj oziroma me nikoli sploh ne omenijo. Vprašajo kako kaj vnuk, mene kot da ni. Ja, in ko so prišli, sem bila jaz za njih “gospa, dober dan” in “gospa, nasvidenje” in nič drugega, čeprav so 45 let starejši od mene – kot da nimam imena oziroma, kot da sem tudi jaz doma slučajno na obisku. Mož se je pogovarjal z njimi, jaz pa sem skuhala kavo in postregla, ter se pogovarjala s sinom.
A kako prenašam? Saj ni kaj prenašati. Ni stikov, ni ljubezni, ni sovraštva. Moja družina je moja družina, njihova pa njihova. Saj mi niso nič slabega naredili. Ne škodujejo mi, ne šimfajo me, zanje sem tujka, oni pa za mene tudi skoraj enako. Kaj naj bi bilo potem za prenašati? Logično pa mi je, da jih gre mož obiskat, saj je njihov sin, se ti ne zdi? Edino, kar sem mogoče zoprna, je to, da vztrajam, da če želijo videti vnuka, naj pridejo oni k nam in ne dovolim, da ga mož jemlje samega s sabo. Pa tudi to se bo najbrž spremenilo, ko bo sin malo starejši, ampak zdaj, ko je še majhen in glede na to, da jih skoraj ne pozna, pa pač nisem za to.
Meni pa se je ob prebiranju tvoje jamrarije porodil občutek, da pravzaprav ne veš, kaj bi rada. Kritiziraš taščo, ti pa nisi nič boljša! Primeri: provociraš okoli kosila, hočeš, da te povabi, a si tja ne želiš, pričakuješ, da bo kuhala za tvoje delavce(???), pričakuješ, da te bo imela rada, ti pa jo sovražiš! Varstvo pri tašči bi ti ustrezalo, ker bi bilo zate ceneje (?!?), a je v resnici ne maraš. Ona naj pride tebi voščit??
Kaj se sploh greš? Neko borbo za premoč? Ne vidiš, da si že izgubila?
Po moje si še zelo mlada, nezrela in zelo razvajena.
Odrasel človek ravna tako, da se ob sporu ali nesporazumu pogovori, ne pa obesi mulo do popka. Odrasel človek razume, da te nihče ni dolžan povabiti na kosilo. Povabi te le, če mu je prijetno v tvoji družbi. Naklonjen je ljudem, ki naklonjenost vračajo, pomaga ljudem, ki so za pomoč hvaležni, ne pa da se jim zdi samoumevna in jo celo pričakujejo ( zahtevajo?).
Dokler pa teh stvari ne boš razumela, se boš zaletavala v zid lastne nemoči…
Oprosti smrkec, tvoje tašče ne poznam, bi bilo pa zelo zanimivo slišati njeno verzijo. Tale tvoja mi da mislit, da dejansko nimaš pojma, kaj bi rada.
Otroka na tvojem mestu definitivno ne bi dala tašči v varstvo in na njenem mestu ga niti ne bi želela vzet. Pa otrok pri tem nima nič.
Nočeš k njej na kosilo, potem pa hodiš gledat, kdo je tam in kaj kuhajo???
Še enkrat pravim, njene verzije ne poznam, ampak tale tvoja se mi zdi too much!
Se popolnoma strinjam z oktobrko. Smrkec ima najprej za pospraviti lastno podstrešno. Precej nezrelo besedičenje bodoče mamice otroka.
Če se smrkcu tašča gabi, naj živi brez njene pomoči in naj je tudi ne obiskuje. Tašče res niso dolžne skrbeti za neka nezrela bitja, ki so silom prilike žene njihovih sinov. Se vidi da se bližam obdobju, ko bom postala tašča. Če bi moj sin pripeljal domov bodočo snaho, ki bi se ji gnusila, sočasno bi pa od mene pričakovala neke usluge (kao, da je dolžnost tašče skrbeti za snaho), bi sinu jasno dala do znanja, da naj se odseli in se sooči z realnim življenjem.
Daj Smrkec povej nam s čim te je tašča tako zelo prizadela. Po 7 letih odnašanja tvoje riti, te je nekaj takooo prizadelo. Le kaj bi to bilo ?
Pa še nekaj, s svojim neargumentiranim besedičenjem Smrkec, ogrožaš svoj zakon. Mož te bo en dan enostavno sit. Ne sili ga v odločanje zate ali za mamo. To se ne obnese, še posebej ne, če imaš samo agrumente, ki si jih zaupala nam.
No … punce …. MALO BOLJ PRIJAZNO…
Da se ne bo spet kaka ORI zgodba z žalostnim koncem zgodila… Sej se je še vsi dobro spomnimo ???? Besede lahko ranijo…
Pa mislim, da je Smrkec čist vredu punca, vsak ima pa kakšen dan vsega preveč in pol potoži na forumu… Ne takoj napast no…
Sloncek
oj
Mogoče sem res napisala tole, da bi jih zvedla od ene take ko si ti, ki ima tako urejno življenje da je oh in sploh in da bom vedela, da so še nekje ideali.
1.Jaz mojega nič ne ščuvam, ker ga nočem v to vpletat, čeprav bi blo boljš
2. Kar se tiče kuhanja: a tebi ne bi bilo hudo, ko bi tvoja mami dvema tvojima sestrama vse v rit vtaknila,skuhala, zlikala, za tebe ji pa še mar ne bi bilo kje živiš, potem se pa okol hvalila kaj vse naredi za otroke. Lahko kaj ampak za koga in katere? Poleg tega pa njeno drugo tamlado pri hiši osira okol da je kaj. Kako kuha- same konzerve,pa ne pospravlja in njen sinček je bogi itd. In res me jezijo ned kosila, ali naj povabi vse ali nobenga!!
3.Kar se tiče pa vrtca, verjemi da ga ne bi dost plačevala, ker študiram in mi je prav vseeno kje bi bil kar se finančnega stanja tiče. Kar se pa psihičnega in vezi med babico in vnukom pa skušam požret, samo tvoje misli mi dajo vedeti…
lp
Ne bi rada govorila zakaj je prišlo do spora mi pa vsi moji prijatelji dajo prav, tako da se nisem zmotila.
Ko sem napisala, da sva 7 let bili prijateljici to ne pomeni, da sem jaz kdajkoli živela tam ali se prala in prehranjevala. Samo kavica in občasna kosila pa še to sem se izogibala.
Moža/fanta pa ne bom nikoli izgubila, ker ga je ona izgubila, on namreč sedaj hodi zato domov, ker še nisva skupaj preseljena..in tudi nima več ineteresa.
toliko v boljšo vednost
Jaz jo šinfam samo tle gor in pa mojim naj prijateljicam
Res po tistem sporu se je opravičila,ker naju pol leta ni bilo tja ne njega ne mene, ampak zakaj pa še naprej hoče delati po svoje in delati spore. Da ne govorim, če samo prenesem njene besede njeni drugi tamladi pri bajti, da bo vsesplošni kreg pr bajti. Če se že 2 ne razumevi z njo, a je potem z nama kaj narobe?
Hočem pa ravno iz tega razloga otroka peljati k njej, da ga res ne bo videla šele pri 3 letih.
lp
po mojem s taščo preprosto ne moreš biti prijateljica, pa konec. Je pač tašča. Mama moža, babica tvojih otrok – in zato jo je pač treba uspoštevati, spoštovati, biti KOREKTNA.
če od nje ne želiš nič imeti, lahko tako izbreš. Če želiš pomoč, denar, varstvo, kosila – očitno tudi lahko imaš.
Zgleda, da lahko sama izbiraš.
Bodi korektna do nje, to zasluži, ne sekiraj se pa, da ni ljubezni med vama – ni treba, da je, veš. Dovolj je nek spoštljiv medsebojno obziren odnos.
Jaz sem s taščo dala že marsikaj skozi, v bistvu mi je kar pošteno zagrenila življenje, a določen fer odnos vzdržujem z njo. Pa ne zaradi nje (prav briga me…), ampak zaradi mojih otrok in moža. Dostikrat je bil nanjo besen, razočaran, se jo sramoval, a kakorkoli, mama mu je. na srečo smo popolnoma neodvisni od nje in to JE KLJUČ DO DOBREGA ODNOSA S TAŠČO.
Pomiri se, razmisli, bodi strpna in izberi neko znosno pot!
Aja – pa možu ne šinfaj mame, ni fer – ali bo jezen nate ali pa (če ti bo dal prav) bo žalosten. Oboje nezaželeno, a ne?
Če poznaš nekoga več let in veš kako nekaterim v rit leze in je vse tako samoumevno, zakaj bi bila pa midva dolžna vabit, če je pa pri drugih dveh to samoumevno??
Zdaj pa res ne vem kje imam glavo?!
Res se mi fržmaga pa rečte kar hočte, komaj sem nosila vedro in pomivala sem namreč noseča – rizično ona se je pa srehajala. Ob enem sem se pa spomnla kako sva jaz in ona njeni hčerki vse stanovanje spucale v nulo in pomagale, ko je bila noseča, da ne govorim da sem ji neštetokrat nesla jest kar je skuhala ona, ker gospa ni mogla prit po hrano je bla preveč hin. Halo
Dej povejte kako se lahko sprijazniš s tem kar si bil navajen in pričakoval sedaj pa kar neenkrat in ravno pri nama se to zaključi. Res nočem pomoči, ker sem taka da moram vse samo postorit bi pa bil vljuden v tem času samo en tel klic če rabim pomoč in to je to!
lp
Potožiš že lako, vsi včasih jamramo.
1. To, kar imaš ti do tašče, je TVOJA stvar. Kolikor iz vsega skupaj razberem, si zavihala nos nad tem, da tvoj mož ni alfa in omega pri njej. Če so otroci trije, so vedno-vedno!- razlike med njimi. Ni prav, ni lepo, ampak tako na žalost je. Seveda boli in se ti vsede v dušo, preboliš ne nikoli, se pa počasi sprijazniš. Moja mama je ena izmed treh hčera, vedno na stranskem tiru. 10 let sta z očetom gradila hišo, pa ni bilo ne sestra in ne mame nikoli in nikdar na obisk ali pogledat, čeprav so se mimo vozile v šopinge. Ta “jebiveter” odnos do nje se je prenesel tudi name in na mojega očeta. Na smrtni postelji je stara mama rekla, da je bila moja mama vedno tako samostojna in ni nikoli nikogar potrebovala, zato se ji ni “vsiljavala”. Ostali dve sta “viseli” na njej. Pa ni res, ker sem bila kot otrok ogromno bolna, jo je moja mama občasno prosila za kakšno varstvo, pa nikoli ni imela časa zame, ker je varovala drugi dve, pa še cel trop tujih otrok. Meni se je za to posredno nekako opravičila že v odrasli dobi, ko sem jo edina vnukinja hodila iskat pa naložila v avto in peljala na izlet. Da ve, da mi je naredila krivico in ji je hudo. Pa sva hitro sprememnili temo.
Tako, da razlike med otroki so. Bolj ali manj povsod.
2. Mene je moja mama vedno učila, da kar imajo odrasli med seboj, se otrok ne tiče. Svojih zamer in prepirov ni prenašala name in tudi v obdobjih, ko s svojo mamo nista govorili, je mene peljala k njej na obisk, me oddala in prišla iskat. Enako za očetove starše, s katerimi oče sploh ni imel stikov, dokler so me hoteli videt, kasneje jih tako nisem več zanimala. Nikoli me ni noben od njiju “šuntal” proti svojim staršem, so pa očetovi starše mene vedno “šuntali” proti mojim staršem, na žalost. Tako da jaz nisem pristaš tega, da se vnukom vzame stare starše zato, ker se eden od strašev z njimi ne razume, razen seveda v primeru, ko stari starši stike izrabljajo za opravljanje otrokovih staršev in z vnukom grdo ravnajo ali ga razvajajo preko vsake še razumne meje in načrtno negirajo vzgojo in politiko, ki jo imajo starši do otroka. V takem primeru pač nimaš kaj dosti izbire.
Če veš, da boš lahko realno gledala na to, kako tašča čuva otroka, če veš, da ga bo čuvala dobro (ne samo, da bo sit in čist, tudi vse ostalo), če veš, da bo otrok pri njej sprejet, upoštevan in nenazadnje ljubljen, ji ga vseeno zaupaj. Če pa že zdaj veš, da z njo ne bosta mogla shajati, ne ti in ne mož, da bosta drugi pri drugi iskali edino le napake, otrok pa samo sredstvo za prepire, potem niti pomisli ne na to. Seveda pa ji ga zato še vedno lahko pripelješ na obisk ali ga pride ona pogledat, če bo izrazila željo. Ponujala ji jaz vseeno ne bi več kot toliko.
3. Prav je, da taščo povabiš na obisk. Ni treba pisnega vabila in ne vem kakšnih ceremonij, samo kratko “ko boš/boste hodila mimo, se pa oglasi/te na kofe!” Moja tašča sama od sebe ne bi nikoli prišla, če je ne bi povabili. Tudi jaz ne grem k nekomu, če me ne povabi.
4. Starši niso dolžni svojim otrok kupovat hiš, avtov, stanovanj, stanovanjske opreme in tudi niso dolžni hodit kosit travo, kuhat kosil, vabit na kosila in tudi ne pazit vnukov. Če kaj od tega naredijo, je to njihova dobra volja. Zakaj enim pomaga, tvojemu možu pa ne – ne vem, vprašaj moža. Verjetno nekje je en razlog. Namesto, da sta užaljena in hodita špijonirat, kdo je na kosilu, raje ugotovita ZAKAJ je tako. Nenazadnje ste vsi skupaj odrasli in bi morali stvari razčistit. Bolje je, da enkrat zares poči in se stvari postavijo na svoje mesto, kot da se dan za dnem na drobno objedate. Vsaj moje mnenje je tako.