Kako priklicati otroke
neeee :)))))))))))
jaz pa otrok ne tepem, no ;))
a veš kolk sem jaz prijazna mami… skoraj vsak dan dobim kakšen kompliment, kolk sem fajn in super ;)))) od otrok, jasno….
hmmmm…. ko bi zgledi vlekli še v drugo stran (da bi še mož kaj pobral :))))))
hja, to bil bil čisto verodostojen scenarij pri nas:
“Kosilooooo!”
nič
nič
nič
nekje iz otroške sobe:
“Nisem lačna….”
še en glas iz otroške sobe!
“Jaz bom jedla!… Kaj je za kosilo?”
“Ja, jaz bom tudi jedla… sem si premislila!”
Tisti otrok, ki je pred računalnikom je tiho, verjetno v upanju, da ga bom spregledala :)))
“Oj!! Zate tudi velja! Kosilo je… “
“Ko bo na krožnikih, pridem.”
vzdih!… jasno, moj :))))
čez tri sekunde:
“Roke umit, je že na mizi!”
Dva otroka sta za mizo, tretji pred kompom… :
“Glej, če prideš takoj za mizo, boš lahko še igral, drugače ugasnem računalnik.”
Vzdih, tokrat ni moj :))
“Pa roke umit!” A veste kolk težko je najstniku karkoli ukazat :((((
ker apriori ne sme ubogat…. ker ni normalno, da se uboga…
Pride za mizo še naš pubertetnik (sicer v začetni fazi) in točno vem, da bo moral v kopalnico ogledalo za sabo pobrisat, ker je ziher pošpricano. In jaz ga definitivno ne bom :))))
In pol ga čakamo še nekaj časa, da se privleče nazaj in pol poslušamo kaj kdo mara in česa ne mara… in naenkrat imamo same vegije in jedo sam pire in še tiste omake ne marajo, ker je bil v njej meso (no, ok eno kapljico lahko, dva otroka pa niti tega ne marata) in… eh, to je že naslednja zgodba :))))
hm, pravzaprav sem hotla povedat samo to, da mi je nalažje vzgajat tko, da ima vsako dejanje svojo posledico… dobesedno!
Če ne greš za mizo sedet, ugasnem računalnik. Pika! Jaz sem šef :))
Včeraj sem najstniku naročila, da mora posode iz stroja zložit in nove noter dat (priznam, meni se zvečer ni dalo… otroci pa tko nič ne naredijo v gospodinjstvu, ker so za vse stroji). Pridem domov, vidim otroka, ki gleda tv, da je kuhinja čista in pohvalim sina. Pa pravi, da je to mož storil…. jasno, ko je prišel popoldan ves zmatran iz službe… Mulc je visel na računalniku 6 ur in pol.
In vozil neke avtomobile in kr neki… Pa sem mu rekla, naj ugasne tv in ima dovolj za danes.
Takoj je ugasnil, daljinca ni vrgel na kavč, ampak ga je dal k televizorju (se pravi, da je bila kazen zaslužena in se je tega zavedal) in se potem v svoji sobi igral in igral… Enostavno obožuje lego kocke :))
Danes zjutraj sem mu rekla, če danes ne bo kuhinja tko kot je treba, ni računalnika… hehe… kuhinja je čista in ravnokar sem pojedla še en kos riževega narastka :))))))
njami dobrega ;))
:-))))))))))))))))))
Takih zgodbic tu manjka!
pa čeprav so resnične. 🙁
Vse že znano….vse že videno……skratka,malce sem pred tabo.Ker imam samo enega najstnika…..ki je danes vstal(najbrž od računalnika)……ob 13.15……pošnjufal v hladilnik…….in se sprdnil,da je lačen….in kaj bo za jest!?
Ma bi jih bilo treba tepst,veš!
Druge reči ne razumejo….razen to,da….jim hinavsko izklopiš router(ki pa je itak pri meni in ne v njegovi sobi,hehehehe)
;-)))))
Cefizelj to kot da bi dal kopi paste, hvala ker si napisala namesto mene :)))))
No, jaz imam DA in NE dneve…mislim za računalnik in TV.
Če ne omejim ali zagrozim ga ni hudiča da jih odžene od tam.
En dan sva jim naredila mašo, češ…ne mi zjutri ob 6,30 v najino sobo hodit, midva recimo še spiva (sobota, nedelja)…a grem lahko na računalnik,
Najprej se oblečt, pospravt poslo in vse za sabo, pojest zajtrk, pospravt, itd..in šele nato na računalnik. Misliš da nuca ?
Ja nuca na pol.
Zdej je recimo očka v nočni in je ukaz, da naj se ga zjutri malo pusti pospat.
No, potem pa vstanem, pa…kao prvo, vse u nulo pospravljeno, zajtrk kar sama pripravita, glej no, celo znata, fak…nič obuj me, obriši me, obleči me, pa kaj čem oblečt, pa kje to najdem in tako naprej…VSE U NULO štima.
Priiiidni fantje, bomo šli na sladoled.
No, pa sem spet še enkrat prinešen okoli
:;)))))))))))))))