Kako živeti preprosto življenjev praksi?
Minimalizem kot stil življenja. Npr. na spletu je veliko takšnih člankov:
https://www.sensa.si/osebna-rast/prvi-koraki-v-minimalizem/
Jemlji ti kakor hočeš. Večina družin ima po dva avta, pa smo kmalu pri tej cifri. Ata enga pasata za 35 jurjev, mama yarisa za 15, pa že zmanjka. Mi imamo pa enega, pa živimo v rahlih rovtah in mora biti ok.
Sicer sem pa rekla DO 50k in sem tudi napisala, da verjetno ne gremo do te cifre. Samo budžet je tak, pravzaprav, da te še malo podražim, budžet je še precej večji, ampak toliko bi dali največ za avto :-p
Vsak ima svoje prioritete, meni je varna vožnja pomembna, zato mi pa tv, šoping, fensi potovanja in dragi gadžeti in cunje, ne pomenijo skoraj nič.
[/quote]
A za rabljene avte pa še ti nisi slišala ?
tvja ne gledam sploh, reklam ne berem, kupujem samo to kar potrebujem trenutno, ne delam zalog, ne delam planov, držim se neke rutine, če mi ostane prosti čas ga porabim za kakšno dejavnost, ki me sprošča
čevlje kupim ko jih rabim, beri: se mi na starih naredijo luknje
hlače kupim ko jih rabim: beri se mi strgajo… itd
največ porabim za hrano in za tekoče stroške
ničesar ne vzamem na kredit, niti lizing
ker ne zapravljam za brezveznarije mi ostaja denar in si lahko privoščim nakup naenkrat ali na par obrokov nekaj kar res potrebujem – kako vem da potrebujem, ker si že 1 teden sposojam pri sosedih…
moji hobiji pridejo na vrsto v prostem času, jih ne planiram in nimam tedenskih ur, ko moram nekam nujno iti se sproščat, to samo povzroča stres, če mi je za druženje sp rijatelji se zmenim en dan prej, včasih rata, včasih ne, se ne sekiram, večinoma pa nekoga že najdem
druženje z družino je pa na prvem mestu, če ti je kaj do nje, ker če se ne družiš z lasno družino pride slaba volja in kompliciranje, spet stres, meni je drugače čisto fino biti z družino, ne rabim obiskov ali hodit na obiske
ne vem a mam srečo al kaj, nimam neke deficitarne izobrazbe, moje znanje se ne išče z lupo, vseeno pa sem se v prvi službi naučil, da moraš takoj postavit mejo in kot je na začetku, taka bo naprej. 2 leti sm delal ko norc po 10-12 ur. nikoli več. pustu izkoriščevalce in šel drugam, vprašal od kdaj do kdaj se dela in sedržal ur. briga me če drugi podaljšujejo v službi, jaz ne. delam kar imam za narediti korektno in kvalitetno v času 7,5 ur. pol ure imam malico. ne gledam na uro. če zamudim 5 minut, potegnem 5 minut, če zamudim 20 minut, potegnem 20 minut.
se opravičujem, samo dol mi visi kako drugi gledajo name, niti se jaz ne vtikam v druge, ko nekdo začne nekaj jamrat in opravljat, se neopazno odstranim, na hitro zaključim kavo itd… s tako osebo se ne družim več
ja seveda me gledajo določeni sorodniki postrani, sprašujejo kaj imam za pokazat. kaj jih briga, sj ne živim z njimi. na žalost pa tko al tko vem, da tut pri njih doma ni tako kot bi moglo bit in da je vse le fasada ki skriva žalost bedo in stres. če mi kdo povleče živc, povem kaj si mislim tudi naderem in mi je vseeno kake so posledice… ne rabim takih ljudi okoli sebe in mi je vseen če jih nikol več ne vidim…
družim se samo še s prijaznimi ljudmi, ki name delujejo pozitivno in se počutim prijetno in sprejetega v njihovi družbi
zdj pa ni videt več tako preprosto ane. samo jaz živim preprosto in skromno. na mesec si 1x privoščim kako razvajanje za dušo, več pa ne rabim. bajta stoji, skup ne bo padla, je čista, ne obnavljam pa vsako leto drugega prostora, avto je star že 20 let, prava kišta, lahko bi kup novga komot, samo ne vem zakaj, ta še čist v redu dela…
če se kdo primerja hvali ali kako drugače ven meče, grem stran, me dolgočasi to
ne vem, a je to preprosto življenje?
Najprej sem zanosila, ker je bila velika želja po še enem otroku. Po porodniški sem podpisala, da želim na veliko manj stresno delovno mesto in nižjo plačo. Pošilhtala pri sebi kaj je nujno da imamo in kaj so nam usilili drugi. Ali res rabimo večje avto in stanovanje?
Poslušam kako nekateri potujejo in so srečni. Super. Meni je v zadovoljstvo preživljati dopust pri mojih starših, poslušati njihove nasvete, modrosti, kako to prenašajo na moje otroke. V veselje mi je pridelovati zelenjavo, obrezovati sadno drevje. Sprašujem se koliko najstnikov danes se zna posaditi drevo in obdržati trto, kositi travo ročno…. Ja, sem rabila dolgo časa, da sem se umirila in ne zamenjam za nič drugega na svetu. Lahko rečem, da sem srečna in mirna kot se dolgo ne.
tvja ne gledam sploh, reklam ne berem, kupujem samo to kar potrebujem trenutno, ne delam zalog, ne delam planov, držim se neke rutine, če mi ostane prosti čas ga porabim za kakšno dejavnost, ki me sprošča
čevlje kupim ko jih rabim, beri: se mi na starih naredijo luknje
hlače kupim ko jih rabim: beri se mi strgajo… itd
največ porabim za hrano in za tekoče stroške
ničesar ne vzamem na kredit, niti lizing
ker ne zapravljam za brezveznarije mi ostaja denar in si lahko privoščim nakup naenkrat ali na par obrokov nekaj kar res potrebujem – kako vem da potrebujem, ker si že 1 teden sposojam pri sosedih…
moji hobiji pridejo na vrsto v prostem času, jih ne planiram in nimam tedenskih ur, ko moram nekam nujno iti se sproščat, to samo povzroča stres, če mi je za druženje sp rijatelji se zmenim en dan prej, včasih rata, včasih ne, se ne sekiram, večinoma pa nekoga že najdem
druženje z družino je pa na prvem mestu, če ti je kaj do nje, ker če se ne družiš z lasno družino pride slaba volja in kompliciranje, spet stres, meni je drugače čisto fino biti z družino, ne rabim obiskov ali hodit na obiske
ne vem a mam srečo al kaj, nimam neke deficitarne izobrazbe, moje znanje se ne išče z lupo, vseeno pa sem se v prvi službi naučil, da moraš takoj postavit mejo in kot je na začetku, taka bo naprej. 2 leti sm delal ko norc po 10-12 ur. nikoli več. pustu izkoriščevalce in šel drugam, vprašal od kdaj do kdaj se dela in sedržal ur. briga me če drugi podaljšujejo v službi, jaz ne. delam kar imam za narediti korektno in kvalitetno v času 7,5 ur. pol ure imam malico. ne gledam na uro. če zamudim 5 minut, potegnem 5 minut, če zamudim 20 minut, potegnem 20 minut.
se opravičujem, samo dol mi visi kako drugi gledajo name, niti se jaz ne vtikam v druge, ko nekdo začne nekaj jamrat in opravljat, se neopazno odstranim, na hitro zaključim kavo itd… s tako osebo se ne družim več
ja seveda me gledajo določeni sorodniki postrani, sprašujejo kaj imam za pokazat. kaj jih briga, sj ne živim z njimi. na žalost pa tko al tko vem, da tut pri njih doma ni tako kot bi moglo bit in da je vse le fasada ki skriva žalost bedo in stres. če mi kdo povleče živc, povem kaj si mislim tudi naderem in mi je vseeno kake so posledice… ne rabim takih ljudi okoli sebe in mi je vseen če jih nikol več ne vidim…
družim se samo še s prijaznimi ljudmi, ki name delujejo pozitivno in se počutim prijetno in sprejetega v njihovi družbi
zdj pa ni videt več tako preprosto ane. samo jaz živim preprosto in skromno. na mesec si 1x privoščim kako razvajanje za dušo, več pa ne rabim. bajta stoji, skup ne bo padla, je čista, ne obnavljam pa vsako leto drugega prostora, avto je star že 20 let, prava kišta, lahko bi kup novga komot, samo ne vem zakaj, ta še čist v redu dela…
če se kdo primerja hvali ali kako drugače ven meče, grem stran, me dolgočasi to
ne vem, a je to preprosto življenje?
[/quote]
Je ja. Fino si si uredil.
Ti živiš od mane? Internet ti plačuje kdo? Futra te kdo? Tanka kdo? Oblači kdo?
Si eden redkih, ki imaš toliko povedat o trošenju dobrin in hkrati služabništvu, da si pravgotovo favš vsem, ki živijo bolje od tebe. Pravzaprav s svojimi posti vedno znova to povdarjaš kako si v bistvu materialist. Vse gledaš čez denar in samo denar. Nimamo probleme mi, ampak ti.
Brez TV, časopis samo lokalni, brez revij, enostaven avto, filozofija v glavi: blizu je lepo in v SLO je najlepše. Posvetiti se hoji (svoji fizični moči) in bližnjemu hribu. Tam trenirati pozornost, meditirat in spoznati te nove svoje sposobnosti.
Koristiti mestni avtobus in javne prevoze (bus, železnica)
Dopust. Meni je najbolje koristiti eno-dvodnevni podaljšan vikend. Delo v svojem ritmu. Zgodnje jutranje (lahko večerno), intezivno, kratko (6ur)
Denar v družini okoli 600/oseba.
Prva leta ni bilo tako, treba je bilo več delati, si kupiti prevozno sredstvo in bivalni prostor, sedaj pa je čist cool, delam samo 4 ure in sem temu primerno plačana, imam pa več časa na razpolago, nisem mahnjena na potrošništvo, znam lepo skromno živeti, račune plačujem redno, za oblačila in ostalo zapravim minimalno, stanovanje imam tudi minimalno opremljeno, družim se veliko s prijatelji in pa dosti potujem.
Nekateri moji znanci so zadevo peljali tako, da so si v mladosti prislužili (beri v tujini) večja finančna sredstva in si potem v Sloveniji odprli firmo in lagodno živijo, meni to ne leži, sem raje brez skrbi, pa posledično tudi z manj denarja.
Ti živiš od mane? Internet ti plačuje kdo? Futra te kdo? Tanka kdo? Oblači kdo?
Si eden redkih, ki imaš toliko povedat o trošenju dobrin in hkrati služabništvu, da si pravgotovo favš vsem, ki živijo bolje od tebe. Pravzaprav s svojimi posti vedno znova to povdarjaš kako si v bistvu materialist. Vse gledaš čez denar in samo denar. Nimamo probleme mi, ampak ti.
[/quote]
A za menjavo blaga in storitev pa še nisi slišalo? To je bilo pred denarjem, veš! Je pa to mogoče samo med ljudmi, ki imajo svobodno voljo, ne pa proste.
A za menjavo blaga in storitev pa še nisi slišalo? To je bilo pred denarjem, veš! Je pa to mogoče samo med ljudmi, ki imajo svobodno voljo, ne pa proste.
[/quote]
Kaj pa je denar drugega kot blago? Namesto kamenčkov (to je bil včasih denar) je pač danes tiskan, elektronski in tako naprej.
In tudi blagovna menjava je še vedno služenje. Ker tudi blago je v bistvu denar = menjalno sredstvo.
Ej Tonček, kaj vse ne pišeš, da sebe opravičuješ. Ga ni večjega materialista od tebe. Vse čez denar, pa kaj si dobil, pa kaj imaš. Prav ven padaš.
Saj daš pa ne kaj dosti knede.
Kaj pa je denar drugega kot blago? Namesto kamenčkov (to je bil včasih denar) je pač danes tiskan, elektronski in tako naprej.
In tudi blagovna menjava je še vedno služenje. Ker tudi blago je v bistvu denar = menjalno sredstvo.
Ej Tonček, kaj vse ne pišeš, da sebe opravičuješ. Ga ni večjega materialista od tebe. Vse čez denar, pa kaj si dobil, pa kaj imaš. Prav ven padaš.
Saj daš pa ne kaj dosti knede.
[/quote]
Pa od kje ti ideja da se opravičujem? Lej če bi res kaj vedelo o meni, bi vedelo, da mi za pravico in krivico dol vis(jo).
Dokler smo s sobivajočimi v miru, ni nič narobe z nami. Še najbolj ven sekam jaz, ker si drznem povedati, da marsikaj od nudenega ne rabim. Od sebe pa dam največ kar lahko, nimam pa pravice vsiljevati.
Imamo se zelo lepo, zato bodi dovolj, zaključim še moje pisanje norcem, potem pa na njivo!
Aja, pa fižolovko bom še prej pojedel da nau preč pršla! 😉
Najprej je treba definirati preprosto.
Zame je preprosto to, da ne rabim veliko, da sem zadovoljna in da težim k tem, da stvari poenostavljam in si ne želim nepotrebnega. Torej zadovoljna sem z second hand oblačili, zadovoljna sem z osnovnim pohištvom v hiši, me ne moti, če imam krožnike različnih serij (ne zavržem torej starih, še čisto uporabnih zato, da si potem kupin nove, lepe in enake). Preprostost je zame tudi to, da kar lahko naredim in si ustvarim doma, ne kupujem drugje (zelenjava, osnovno meso, pralni prašek, pečem kruh). S tem moram manjkrat v trgovino, manj obremenjujem svoj budget, manj obremenjujem okolje z izpusti in manj avta rabim. Preprostost je tudi to, da si zadovoljen s starim kvalitetnim avtom. Seveda je fino imeti novega, ampak tudi star in izpraven, opravi svoje delo povsem ok.
Zame je preprostost tudi biti normalno očeden in čist, z urejenimi nohti brez raznih gel-nohti, svojimi obrvmi (ok, urejenimi, ne pa populnjenimi in na novo narisanimi), urejeno, normalno frizuro, minimalnim make up-om (maskara, labela). Preprostost je tudi uživanje v preprostem načinu življenja. Znati biti doma, najti srečo med svojimi člani družine, se znati pogovrajati, se prijetno zaposliti z dnevnimi obveznostmi, seveda tudi kam iti, ampak da tudi če to niso Maldivi, je lahko tudi sosednja istra čisto ok.
Skratka, poenastovitev življenja, da ti ni v obremenitev, ampak v radost, ko se znaš veseliti tudi majhnega, skromnega. To učim tudi otroke. In ti imajo vse kar rabijo za normalno najstniško življenje, vedno pa, da potrošniških idej pri nas ni (drage dizajnerske majice, dragi i-phoni, luksuzne počitnice, itd.), zato se veselijo tudi običajnih reči, kar mi je v veselje in ponos.
To, kar ti navajaš, ne pomeni živeti preprostega življenja. zame osebno bi vse našteto pomenilo stres in muko. Gre za subjektivno doživljanje življenja kot takega, s tem pa tudi službe, družine, družbe, odnosov … in ker gre za subjektivno, si moraš to preprostost poiskati sam, neodvisno od nasvetov drugih.
mi smo se odločili za to, prva zadeva je, da ločiš kaj so potrebe in kaj želje.
Naredila sva hišo, zadolženi nismo, sčasoma sva šla na manj izpostavljena delovna mesta, ker nama ni do pehanja za denarjem, pač prioritete se ti vsak desetletje korenito spremenijo, vsaj pri nas so se. Se pa to žal ne poklopi čisto z družinskim življenjem, ker takrat, ko so otroci majhni, bi te več potrebovali, midva pa sva v materialnem smislu takrat največ ustvarjala, da smo sedaj bolj na easy. Mož je še polno zaposlen, jaz polovično-starost 50+. Zasluživa kar vredu, veliko dajeva na stran, ker ne potrebujeva sedaj, mogoče si bova s tem denarjem omogočila predčasni odhod v penzijo, mogoče bova kupila nepremičnino, mogoče bova imela samo kot dodatek penziji, mogoče bo dobil kaj kateri od otrok. Živimo preprosto življenje, v materialnem smislu zapravimo samo za hrano in nekaj malega za obleko-pa kar je položnic. Sem imela nekoč idejo, da bi prodali hišo v mestu in šli na deželo ter živeli od zemlje, ampak ta ideja ni več aktualna, mogoče pa še kdaj bo.
To, kar ti navajaš, ne pomeni živeti preprostega življenja. zame osebno bi vse našteto pomenilo stres in muko. Gre za subjektivno doživljanje življenja kot takega, s tem pa tudi službe, družine, družbe, odnosov … in ker gre za subjektivno, si moraš to preprostost poiskati sam, neodvisno od nasvetov drugih.
[/quote]
haha to kar replika navaja, je čista slovenska jeba. Živet od tega ne moreš (razen če si 40 letni penzionist, teh pa je vedno manj), dela pa za znoret.
Za preprosto življenje moraš v Sloveniji najprej nekako priti do nepremičnine, potem pa rabiš še cirka 500 evrov po glavi.