Ja ja ja..

Ni samo tašča, piše predvsem tašča..

V odnosu je tud otrok -vnuk..

Vsi trije(tašča, sin, avtorica) morajo kaj delati, da se po padcih začnejo vzpenjat..

Besedilo avtorice beremo različno. Js sm razumela bolj kt, da avtorica bi pa ne ve kk.. 😂

Gospa: ne vabi je želim vam čim več miru.

Ja, jaz imam pa ogromno teh okostnjakov in sem večkrat sama jezna nase, da pogosto še vedno dovolim takim ljudem, da se vmešavajo v moje življenje. Včasih sem že jezna, ko gledam kak film, kjer kaki taki strupeni ljudje uničujejo življenja drugih.

Sploh v fazi brezposelnosti sem bila občutljiva na te reči.

Ja, če imamo sami sebe radi, postavimo mejo takim ljudem.

saj napiše, da komandira okoli otroka, tip pa se z ženo in mamo noče ukvarjat. Pa glih on je tisti, ki bi se moral postavit za njo in mami postavit meje, ker je šla predaleč v stvari, ki se nje sploh ne tičejo. Ni vedno rešitev v tem, kako mi kaj naredimo ampak v tem, da mora tudi druga stran spremenit svojo vsiljivost.. jaz vem, da bi tako babetino napizdila pa me tud malo ne briga, kaj bi si ona mislila o meni ali kdo drug, da imam kaj nepredelanega v sebi! Hahahaha..

occv, ne vem kako je pri avtorici, ampak vsekakor ima tudi težave s samozavestjo. Pa še brez službe je, kar verjemi, človeka še bolj pobije na dno. In v takem stanju res nisi v stanju se spopadat s taščo. Recimo, da ji lepo poveš kot si predlagala. Pa ona nazaj zabije kaj na temo brezposelnosti. Verjemi, da bi avtorici šlo kar na jok. Kar pomeni zmago tašče.

Ja, res je to mama moža. Tako, da v celoti se ji ne more ognit in ja, mož seveda lahko povabi svojo mamo v svoj dom. Ampak zaradi ljubega miru, je bolje, da se avtorica takrat odpravi na kak sprehod ali pa kaj takega. Ko bo bolj samozavestna, recimo, ko bo imela službo, se bo pa lažje spoprijela z njo. Zdaj pa dvomim, da je pri močeh za tak razgovor. Je pa seveda tak pogovor rešitev. Samo za to rabiš pogum, samozavest, ki je pa avtorica trenutno nima. Vsaj po moje ne.

Pa seveda, kot so že omenili, pogovor z možem. On bi tudi moral mami povedat, da tako ne bo govorila z njegovo partnerko.

Ko imaš tako načeto samozavest, je lažje it korak po koraku. In jaz verajmem avtorici, da se sedaj res ne more še postaviti tašči po robu. Vsekakor pa bo do tega moralo priti. To pa se strinjam.

ma napizdi jih, fakiča pokaži pa se nasmej! 😁

Ti poskrbi zase, takih pa nisi dolžna spuščat k sebi in tudi očitke o tem, kako nimaš spucano kaj pri sebi ne rabiš poslušat. Ti zase že veš kaj je resnica in kaj je zate prav.

Aha.. sj pravim štekam, mam pa js drugačen pogled, tvoj me ne moti.. in podajanje mnenja ni treba vzet kot očitek😉

kdo pa je vzel podajanja mnenja kot ocitek? Kolikor berem avtorica govori o komandiranju, vsiljevanju, zaljenju tasce.. jaz pac vsiljevanja ne toleriram tak da se bodo taki ob men kvecjemu ucili nevsiljevanja ne pa da bom jaz do njih uvidevna in leporecna . Bom jaz vec lepega naredila s tem za njih kot oni zame ce pricakujejo uvidevnost 😄

Saj tašča drugače res ni slab clovek,zna in ve marsikaj,ampak samo do mene je pa zelo pikolovska, vedno nekaj najde,da me “pika”…pa drugače ji vedno vse pomagam,ko mi kaj naroči…pa nikoli nisem bila nesramna,ali pa nespoštljiva do nje…tako ona kot moj partner pa sta rala gor v okolju,kjer nista bila deležna neke empatije,toplih besed…partnerju pa bolj,kot želim dopovedati,da sem že nekaj časa depresivna(verjetno so del vloge odigrali tudi poporodni hormoni),reče samo,če pa vem,do kdaj bo še to trajalo..namesto,da bi mi bil bolj v oporo,vsaj da bi mi bolj prisluhnil,kako se počutim…

pa kako je slab človek, še zavedaš se ne, kakšne kače so take nedojebane babure! Prej ko si boš prišla glede tega gor, bolje zate. Dobri ljudje ne šimfajo in komandirajo drugih, ne dajejo zajedljivih in potuhnjenih pripomb, ne vmešajo se v vsak drek in spoštujejo meje drugih!Pa kaj potem, če si brez službe, saj imaš moža, ki te podpira.

Če praviš, da počasi lezeš v depro, to ni dobro zate in ti sama se boš morala spraviti k sebi. Obstajajo neke skupine za ženske po porodu, malo poklikaj, pa se kakšni pridruži vsaj na daljavo. Tudi na CSD mislim, da bi ti lahko nudili brezplačno psihološko pomoč. Začni brati kakšne knjige, da se spraviš iz depre ven in predvsem, da se postaviš zase v odnosu do taščure. Recimo Strupeni starši, čustveni vampirji…… je tega kar veliko. V glavnem ti sama začni delati zase, v tem trenutku ne računaj na moža, ki je očitno čisto v drugem filmu. Taščo si predstavljal kot eno tako malo prizadeto osebico in jo začni tako jemat. Naj kar vidi, da se malo delaš norca iz nje.

Brez odločnosti in zavedanja lastne vrednosti, ne boš zmožna postaviti meje oziroma poseči po skrajnem in odpikati pijavke. Najprej delaj na sebi, tako boš lažje ohranila hrbtenico in to počela spontano. Brez lastne samopodobe to ne bo šlo.

In predno komu zapremo vrata je potrebno dobro pretehtati, da je ta ukrep res potreben in ne bo sprožil še kopico dodatnih žrtev.

Točn to..

no samopodobo bo pa pridobila tako, da se bo prefrigano uprla tašči. Najprej si mora iz glave izbiti, kako je tašča dobra ženička, ki jo hoče samo dobro, pa vnuku pa sinu itd.

Tako to je. Sem imela jaz podobno zgodbo veliko let nazaj. Od moža sem pričakovala, da bije moje borbe. Iskala kozla za mojo slabo počutje in dokler se nisem temeljito pogovorila s sabo s pomočjo psihologa, je bilo vse le huje. Ko sem ugotovila kaj in kako želim sem lahko nadajevala s čistko. V tej zgodbi ne vemo zakaj se tašča vtikuje, ko sem bila jaz depresivna, pristala sem celo na tabletah, sem v svoji zgodbi videla, da je ona marsikaj v tistem obdobju pripomogla. Že iskren pogovor pomaga. So pa ljudje, ki jim je treba odločno reči ne. Da lahko to ustrezno ocenimo, moramo vedeti kaj želimo. Avtorica, če te je okolje v katerem si zdaj pahnilo v depresijo boš morala ti nekaj spremeniti, nihče tega ne bo mogel namesto tebe. Si kontaktirala psihološko ambulanto?

Ja.. vse je treba met čimbl v “vaservagi”, da je delovanje optimalno😂

@nasvetimameMice lepo napisano🙏

Za tvoje odnose ni odgovoren moz, ampak ti sama!

Kakor so ti povedali, tebi manjka samospostovanje in samozavest.

Odrasti!

Glede moza in pogovora, draga moja, operi enih 7-8 strojev perila, otroka daj tasci v varstvo, vzgi si eno lahko glasbo, kresni peglo in sibaj ene 2-3 ure po perilu, idealen cas, da se dobro pogovoris sama s sabo! Ponavljaj redno 1x na teden!

Noben moz in terapevt ti ne moreta toliko pomagat, kot si ti lahko sama!

Tako je to si je pa to težko priznati. Veliko je na nas samih.

Saj to…kako naj pridobim svojo samozavest in samopodobo nazaj, če pa vedno, ko že imam končno dober občutek o sebi in, da mi nekaj uspeva, vedno me potem z nečim pobije spet dol… In najhuje je, da smo vsak dan v stikih, ker bomo v hiši skupaj živeli…tašča spodaj, mi zgoraj…smo ravno sredi gradnje…in se že od nosečnosti sprašujem, kako bo le to vse skupaj nekoč laufalo…partner me pa sploh ne razume, ko mu kaj razlagam ,kaj me moti…in sem večkrat že čisto obupana, se vdajam…

s skupno gradnjo pa si si tlakovala pot v pekel, res ne vem, kaj je vam norim ženskam, pri milijon primerih, ko to bivanje ne gre skupaj, ne ve morate v svoji požrešnosti spet na svoji koži sprobat, da to ne gre. Ti ni dovolj, da vzameš maminega sinka, moraš še skupaj rinit v gradnjo. zakaj pa si sedaj vsak dan v stikih z njo?

Sva bila ze par mesecev narazen preden sem zanosila,ko nisem zmogla vec ziveti v takem okolju,kjer namesto,da bi me kdo spodbudil oziroma bil zadovoljen z menoj(predvsem tasca,ceprav partner tudi),bi me vedno samo kritiziral (sem bolj pozabljive sorte,nisem dosti fizicno mocna za fizicna dela,najbrz imam to adhd motnjo pozornosti in zato vcas8h cesa ne opravim..),ampak me je skoraj na kolenih takrat prosil,da pridem nazaj..da mu je vseeno,kje zivi,samo da je z mano…mhm…itak,on bi hiso,pa pac z mamo ima sanso,ker je tako itak bolj ugodno za oba(si delita stroske pri gradnji sedaj)..ampak ni pa dojel takrat mojih besed,da se skupaj ne vidim v zivljenju z vsemi..edino,ce bi zivela kje sama z njim…sedaj smo v manjsem stanovanju zase,ampak v prihodnje pa bi bili spet skupaj…saj pravim,ima tasca momente,ko je prav fajn razumemo,ampak ce pa se ze na koga kdaj spravi,sem pa to jaz…imava cisto drugacne poglede na svet in to..in ker sem v zacetku bila prevec mila, sedaj kar naprej hodi po meni,jaz pa imam vedno manj poguma se zoperstavit…pa partner mi z izjavami,da zdaj,ko nimam sihta,itak se predobro skrbi za”mojo rit”..raje grem na cesto,kot da mi mece pod nos,da placuje najemnino pa telefon(ceravno da sem bila proti skupni vezavi,sem zelela pred leti imeti locen svoj racun)..pa tudi,ko sem imela kdaj sluzbo,se je do mene zadnja leta obnasal tako nadvladovalno…namesto,da bi me lepo vprasal,oziroma namignil,ce lahko kaj po hisi storim-cetudi da sem imela poleg gospodinjskih del se skrb za otroka ves dan ali pa se kaksne druge opravke(kar ga kdaj zmoti recimo,da kaj ni pospravljeno),ne,on kar rece,daj pospravi to,oziroma a se zdaj nisi to pa ono…ce ga pa jaz kdaj kaj prosim,pa vedno vljudno recem…meni so dobri odnosi sveti,in komunikacija z zavijanjem v celofan vedno deluje, sploh pri poslovnih stikih…prisla pa sem v okolje,kjer so dejansko trdosrcni ljudje,sama pa sem bila bolj senzorno in custveno obcutljiva ze v otrostvu..in tega se ne da ravno odpraviti. Sama sebi sem ze prav odvec,vedno se sprasujem,kaj je narobe z mano,da si ne zasluzim nekega normalnega odnosa,ko pa sem do vseh ljudi vedno iskreno prijazna.

Žal si v podrejenem položaju in le na tebi je, ali boš sprejela stanje kot je, ali pa boš začela migat, da se izvlečeš iz tega.

Očtno je tvoj mož veren sin svoje mame…

Pa še to: Če ga daš na čevelj sedaj, ko si nezaposlena, bo moral preživljati tebe in otroka. Verjemi, da mu kaj takega ne bo dišalo. 😉

P.s.: pa kar naprej me tako tasca kot partner primerjata s kakimi njunimi starejsimi sorodnicami,ki so kot gospodinje perfektne,vedno vse spucano…saj mene tudi zelo moti,ce nimam posesanega stanovanja itd.,ampak vcasih imam toliko nekih misli v glavi,da enostavno pozabim kaj dokoncati,se posebej ob otroku pa ob vsakodnevnih odhodih na parcelo,kjer gradimo,niti nismo skoraj nic doma,pa me potem jezi,da ne utegnem vsega postoriti…zadnje dni pa me recimo spet bolj nacenjajo “samodestruktivne”misli in sem potem v fazi flight/freeze mode in samo toliko,da se prebijem skozi dan. Zaradi gradnje tudi vidim tasco skoraj vsak dan.

ko bi le bila poročena dejansko…pa nisva…čeprav,zaročil me je pa,že po pol leta zveze…itak se mi je zdelo vse skupaj kot nerealno..ampak,takrat,če bi res vztrajal in se hotel poročiti(pa ni bilo dovolj financ za slavje,kakršnega bi si on želel),bi verjetno tudi jaz hotela…zdaj pa niti ne diši,ze zato ne,ker bi potem razni dolgovi padli name,če se njemu kaj zgodi…(kredit za hišo)

Po prebranem si brezposelna fizično šibka, imaš neko motnjo…. Želiš pa uveljaviti svoje, imeti spoštovanje? Bodi srečna, da te ne brcne čez prag, ženšče nesposobno, zjamrano.