Kakšen bo po vašem mnenju naš vsakdan "po pandemiji"?
Mislim, da precenjuješ pomen te pandemije za prihodnost. Kot prvo, mislim, da je potrebno opustiti idejo, da nas je zdaj zadel nek armageddon, ki bo spremenil obličje Zemlje. Virusi so prisotni konstantno, to tudi ni prvi koronavirus, temveč šesti-sedmi (o tem hrvaški epidemiolog Igor Rudan: https://www.telegraf.rs/zivot-i-stil/zdravlje/3164207-ugledni-hrvatski-epidemiolog-igor-rudan-odgovara-na-20-kljucnih-pitanja-o-korona-virusu) in je (vsaj za stroko) lahko bil nekako pričakovan – morda ne specifično ta(k), pač pa pojav nekega novega.
Zelo malo je ljudi – tudi iz stroke, imunologov ipd. – ki bi bili pripravljeni ponuditi nek bolj premišljen, racionalen vpogled, ampak se zdi, kot da tekmujejo, kdo bo dal bolj črno napoved (tudi naš Alojz Ihan), čeprav v isti sapi priznavajo, da še marsikaj o virusu ni znano. S tem samo prispevajo k dodatnemu širjenju panike in za moje pojme delujejo kontraproduktivno, a izgleda, da je važno le, da se ljudi dodobra prestraši… Mediji (TV) tudi ne znajo več poročati o ničemer drugem, kot da nič drugega ne obstaja več. Vse relevantne novice v zvezi s pandemijo lahko izveš v 3 minutah, ne rabiš ene ure vsak božji dan. Ne pričakujem poglobljene razprave o tem, ali potrebujemo take medije in ali bo s koncem pandemije tudi konec njihovega poslanstva, saj so se sami odločili za monotematskost, a vsak se odloča, kako razpolaga s svojim časom, čemu ga posveča in tako lahko da tem medijem tako ali drugačno povratno informacijo.
Svet se zagotovo ne bo spremenil v smer, o kateri govoriš ti. Zato bi bilo v prvi vrsti potrebno veliko bolj racionalno, razmišljujoče ljudstvo. To je – kot vidimo – povsem pogrnilo. Ali bistveno bolj drastična kriza, ki bi jih v to prisilila. Tudi nekatere spremembe v zdravstvu po svetu (na hitro podržavljeno zdravstvo v VB, npr.) bodo trajale samo, dokler bo trajala kriza (tako kot je bil npr. podržavljen dolg bank v zadnji krizi), pri nas lahko v zdravstvu pride do resnih sprememb le če se bodo uprli vsi zdravstveni delavci in zablokirali delovanje zdravstva, veliko bo seveda odvisno tudi od njihovih zahtev – ali bodo mislili le na svoje plače, lastno razbremenitev pri delu ali na delovne pogoje in sistem širše. Sicer bo spet vse po starem – neučinkovito zdravstvo, dolge (daljše) čakalne vrste…
Iz (primarno) zdravstvenega problema se bo načrtno naredilo ogromno ekonomsko škodo. Morda Janša računa, da bo potem ljudi lažje vodil po svoje, a se mu bo spet zgodila ulica. Ljudje bodo znova izbrali “levo” vlado, ki bo nekoliko bolj blago udarila po njihovih žepih. Znova, ne bo šlo za nek uporniški duh naroda za (korenite, dolgoročnejše) spremembe na bolje, ampak zgolj za to, da se čimbolj ohrani približek življenjskega standarda, nek status quo, na katerega so ljudje navajeni (minimalc za 700€ ipd.), Pač, zakon inercije.
Tudi vrednote ljudi se ne bodo spremenile, še vedno bo prevladoval egoizem ljudi: za skupno dobro (mor)da, a le če imam tudi jaz osebno neko korist od tega. Kar se tiče navad, bo verjetno nekaj časa manj turističnih potovanj, kar se tiče kupovanja (nepotrebnega) pa mislim, da tega ni za pričakovati. Hrane je v trgovinah še vedno dovolj (morda zmanjka kakšen posamezen artikel, a prave krize ni), tako da tudi glede večje samooskrbe ne vidim, da bi prišlo do nekih večjih premikov v miselnosti in/ali delovanju. Morda se bo spremenila kakšna malenkost v življenju ljudi, kot je napisala Tisa_R, da si bo delala večje zaloge, to je pa tudi vse. Nakupovalne navade, ki jih imamo sedaj (krajši delovnik trgovin, zaprte trgovine ob nedeljah, ne hodimo v trgovino vsak dan), bodo ljudje kaj hitro pozabili. Skratka, dolgoročno se jih nič ne bo prijelo.
Ali se bomo (vlada) iz tega kaj naučili v smislu boljše organizacije, optimizacije procesov itd. – tudi mislim, da ne. Tako kot zdaj, se bomo glede ukrepov in drugega zgledovali po drugih S-J-V-Z od nas. Ker si tisti, vsakokratni na oblasti, želijo lastno državo le na papirju, sicer pa se vedno znova pustijo voditi nekemu B-ju: Beču, Beogradu, Bruslju… Budimpešti.
Mislim, da precenjuješ pomen te pandemije za prihodnost. Kot prvo, mislim, da je potrebno opustiti idejo, da nas je zdaj zadel nek armageddon, ki bo spremenil obličje Zemlje. Virusi so prisotni konstantno, to tudi ni prvi koronavirus, temveč šesti-sedmi (o tem hrvaški epidemiolog Igor Rudan: https://www.telegraf.rs/zivot-i-stil/zdravlje/3164207-ugledni-hrvatski-epidemiolog-igor-rudan-odgovara-na-20-kljucnih-pitanja-o-korona-virusu) in je (vsaj za stroko) lahko bil nekako pričakovan – morda ne specifično ta(k), pač pa pojav nekega novega.
Zelo malo je ljudi – tudi iz stroke, imunologov ipd. – ki bi bili pripravljeni ponuditi nek bolj premišljen, racionalen vpogled, ampak se zdi, kot da tekmujejo, kdo bo dal bolj črno napoved (tudi naš Alojz Ihan), čeprav v isti sapi priznavajo, da še marsikaj o virusu ni znano. S tem samo prispevajo k dodatnemu širjenju panike in za moje pojme delujejo kontraproduktivno, a izgleda, da je važno le, da se ljudi dodobra prestraši… Mediji (TV) tudi ne znajo več poročati o ničemer drugem, kot da nič drugega ne obstaja več. Vse relevantne novice v zvezi s pandemijo lahko izveš v 3 minutah, ne rabiš ene ure vsak božji dan. Ne pričakujem poglobljene razprave o tem, ali potrebujemo take medije in ali bo s koncem pandemije tudi konec njihovega poslanstva, saj so se sami odločili za monotematskost, a vsak se odloča, kako razpolaga s svojim časom, čemu ga posveča in tako lahko da tem medijem tako ali drugačno povratno informacijo.
Svet se zagotovo ne bo spremenil v smer, o kateri govoriš ti. Zato bi bilo v prvi vrsti potrebno veliko bolj racionalno, razmišljujoče ljudstvo. To je – kot vidimo – povsem pogrnilo. Ali bistveno bolj drastična kriza, ki bi jih v to prisilila. Tudi nekatere spremembe v zdravstvu po svetu (na hitro podržavljeno zdravstvo v VB, npr.) bodo trajale samo, dokler bo trajala kriza (tako kot je bil npr. podržavljen dolg bank v zadnji krizi), pri nas lahko v zdravstvu pride do resnih sprememb le če se bodo uprli vsi zdravstveni delavci in zablokirali delovanje zdravstva, veliko bo seveda odvisno tudi od njihovih zahtev – ali bodo mislili le na svoje plače, lastno razbremenitev pri delu ali na delovne pogoje in sistem širše. Sicer bo spet vse po starem – neučinkovito zdravstvo, dolge (daljše) čakalne vrste…
Iz (primarno) zdravstvenega problema se bo načrtno naredilo ogromno ekonomsko škodo. Morda Janša računa, da bo potem ljudi lažje vodil po svoje, a se mu bo spet zgodila ulica. Ljudje bodo znova izbrali “levo” vlado, ki bo nekoliko bolj blago udarila po njihovih žepih. Znova, ne bo šlo za nek uporniški duh naroda za (korenite, dolgoročnejše) spremembe na bolje, ampak zgolj za to, da se čimbolj ohrani približek življenjskega standarda, nek status quo, na katerega so ljudje navajeni (minimalc za 700€ ipd.), Pač, zakon inercije.
Tudi vrednote ljudi se ne bodo spremenile, še vedno bo prevladoval egoizem ljudi: za skupno dobro (mor)da, a le če imam tudi jaz osebno neko korist od tega. Kar se tiče navad, bo verjetno nekaj časa manj turističnih potovanj, kar se tiče kupovanja (nepotrebnega) pa mislim, da tega ni za pričakovati. Hrane je v trgovinah še vedno dovolj (morda zmanjka kakšen posamezen artikel, a prave krize ni), tako da tudi glede večje samooskrbe ne vidim, da bi prišlo do nekih večjih premikov v miselnosti in/ali delovanju. Morda se bo spremenila kakšna malenkost v življenju ljudi, kot je napisala Tisa_R, da si bo delala večje zaloge, to je pa tudi vse. Nakupovalne navade, ki jih imamo sedaj (krajši delovnik trgovin, zaprte trgovine ob nedeljah, ne hodimo v trgovino vsak dan), bodo ljudje kaj hitro pozabili. Skratka, dolgoročno se jih nič ne bo prijelo.
Ali se bomo (vlada) iz tega kaj naučili v smislu boljše organizacije, optimizacije procesov itd. – tudi mislim, da ne. Tako kot zdaj, se bomo glede ukrepov in drugega zgledovali po drugih S-J-V-Z od nas. Ker si tisti, vsakokratni na oblasti, želijo lastno državo le na papirju, sicer pa se vedno znova pustijo voditi nekemu B-ju: Beču, Beogradu, Bruslju… Budimpešti.
[/quote]
V bistvu se do neke mere strinjam s teboj. A pomemben razlocek se mi zdi v tvoji opredelitvi razumnistva. V bistvu ne potrebujemo bolj razumnih posameznikov. Mnenja sem celo, da je obratno… kjer smo, smo ravno zaradi pretiranega razumnistva. Pretiravanje s strahovi je tako krik neslisanih. Ki se (pac, zaradi okoliscin) naenkrat lahko slisi – ker razumniki naenkrat nimajo odgovorov. In ce razumnistvo zgolj nadomestimo s prevlado strahov, dobimo straho-vladje. Diktaturo. Priznam, bila bi mi ljubsa prava mera. Nek balans med previdnostjo, predanostjo in preudarnostjo.
V bistvu se do neke mere strinjam s teboj. A pomemben razlocek se mi zdi v tvoji opredelitvi razumnistva. V bistvu ne potrebujemo bolj razumnih posameznikov. Mnenja sem celo, da je obratno… kjer smo, smo ravno zaradi pretiranega razumnistva. Pretiravanje s strahovi je tako krik neslisanih. Ki se (pac, zaradi okoliscin) naenkrat lahko slisi – ker razumniki naenkrat nimajo odgovorov. In ce razumnistvo zgolj nadomestimo s prevlado strahov, dobimo straho-vladje. Diktaturo. Priznam, bila bi mi ljubsa prava mera. Nek balans med previdnostjo, predanostjo in preudarnostjo.
[/quote]
Strah prevlada natanko zato, ker ljudje (veliko njih) ne znajo misliti s svojo glavo, se ne potrudijo najti relevantne informacije in s tem bolj uravnoteženo sliko trenutne situacije (ki bi zmanjšala njihovo dovzetnost za paniko), čeprav to ni bilo še nikoli lažje, bolj dostopno. A lažje se je pustiti voditi tistim, s katerimi ti pač mediji postrežejo. Tudi ni krik neslišanih, ampak nekaj, kar se načrtno spodbuja in čemur se daje glas. Že Gőering je rekel, da če neko laž dovolj dolgo ponavljaš, postane resnica. Ne pravim, da nam mediji eksplicitno lažejo, da pa prikazujejo zelo prikrojeno sliko, o tem pa mislim, da ni dvoma.
Glede kritike razum(ništv)a se deloma strinjam s tvojim zapisom (sploh zadnjima dvema stavkoma), a s to pripombo, da ne gre toliko za razum(ništvo), temveč prej normativnost kot neko skrajnost, ki sicer temelji na (zlo)rabi razuma, vendar gre v resnici bolj za nadzor (oblastni OCD ;)). Danes imamo (potrebujemo?) strokovnjake za malodane vsako, tudi najbolj vsakdanjo aktivnost, kot je npr. pranje rok. Ampak očitno nekdo (ocenjuje, da) potrebuje te “strokovnjake”, sicer ne bi obstajali (ne bi imeli dela, strank). Zakaj torej ljudje ne zaupajo svojemu razumu, lastni presoji, izkušnjam, temveč iščejo za vsako malenkost nasvet strokovnjaka?
Svet v katerem je postalo tudi malim ljudem (beri povprečnega fin stanja) vse dostopno kar je bilo včasih rezervirano za tisti višji sloj je iluzija in nobena iluzija ne traja. Teorija vladarji, podložniki in demokracija. Je lahko med vladarji in podložniki demokracija.? Primer… Se včeraj smo šli povprečnezi lahko na Maldive za dostopno in podpovprečnezi se bolj dostopno ceno torej ceno dostopno povprecnezu in tudi podpovprecnezu. Danes pa ni mask, ni razkužil(za oboje imata povprečne in podpovprecnez nekaj evrov, ker stanejo manj kot Maldivi, ampak česar ni ne moreš kupiti haha) ni medicinske opreme… nečesa od česar so kao odvisna življenja. Vidite da s to sliko ni vse ok, se pravi vse je na razpolago… najbolj nore masine, orožja, tehnologija, hrana, Coca Cola, ampak enih maskic pa zmankal povsod po svetu hahah se pravi manjka stvar, ki je nujna za preživetje hkrati jo ljudje lahko sami sesijejo
Strah
Nič, se bomo moral navadit spet skromnosti haha
Duhovniki, imam, rabini bojo govorili da nam je to božja kazen ker smo se preveč povampirili, politiki da skrbijo za naše zdravje in da je življenje več vredno od kapitala :))
Stroka da nimajo časa za rakave sladkorne, ki mu je noga lih začela gnit in ostale bolnike, ker je korona zdaj prioriteta 🙂
Popolna norišnica
Človek je tudi virus. Ne vem zakaj delate študije o sars. Sars je 👼 od virusa. Človek je trenutno najbolj krvoločni virus. Vas nič ne boli koliko živalskih vrst ste iztrebili, ozemlja, koliko ljudi na leto ubijete…koliko zlorab dojenčkov. Ne, vas zdaj skrbi umazana rit. Sočutja ima Corona virus več kot človek virus.
Armageddon človekovih pravic bo, edino elite/ zlagane politike vseh barv/, se bodo mastile na koruptivni hobotnici v SLO. Narod, kdo je pa to.
Zanimivo bo opazovati dogajanja, ki prihajajo.
Strah prevlada natanko zato, ker ljudje (veliko njih) ne znajo misliti s svojo glavo, se ne potrudijo najti relevantne informacije in s tem bolj uravnoteženo sliko trenutne situacije (ki bi zmanjšala njihovo dovzetnost za paniko), čeprav to ni bilo še nikoli lažje, bolj dostopno. A lažje se je pustiti voditi tistim, s katerimi ti pač mediji postrežejo. Tudi ni krik neslišanih, ampak nekaj, kar se načrtno spodbuja in čemur se daje glas. Že Gőering je rekel, da če neko laž dovolj dolgo ponavljaš, postane resnica. Ne pravim, da nam mediji eksplicitno lažejo, da pa prikazujejo zelo prikrojeno sliko, o tem pa mislim, da ni dvoma.
Glede kritike razum(ništv)a se deloma strinjam s tvojim zapisom (sploh zadnjima dvema stavkoma), a s to pripombo, da ne gre toliko za razum(ništvo), temveč prej normativnost kot neko skrajnost, ki sicer temelji na (zlo)rabi razuma, vendar gre v resnici bolj za nadzor (oblastni OCD ;)). Danes imamo (potrebujemo?) strokovnjake za malodane vsako, tudi najbolj vsakdanjo aktivnost, kot je npr. pranje rok. Ampak očitno nekdo (ocenjuje, da) potrebuje te “strokovnjake”, sicer ne bi obstajali (ne bi imeli dela, strank). Zakaj torej ljudje ne zaupajo svojemu razumu, lastni presoji, izkušnjam, temveč iščejo za vsako malenkost nasvet strokovnjaka?
[/quote]
To je, ce povzamem in ne döakocepim z detajli, precej enostranski pogled. Sveti trije kralji imajo biloško, znanstveno preverljivo podlago. Črni Baltazar je bil predolgo časa zatiran, da bi sedaj ne izkoristil priloznosti, da si poskusi izboriti svojo veljavo. Gre za prezivetvene mehanizme. In v druzbi diktature razuma smo tako strah, kakor seksualnost (ustvarjalnost) stigmatizirali. 2/3 človeštva. Trenutno gre voda na mlin črnogledemu in zaskrbljenemu Baltazarju. Če Gašper kmalu ne najde rešitve, se bo uprl še igrivi Melhior, ki mu niti najbolj roznata očala ne bodo več pomagala, da ne bi opazil, da so njegove slike bile zgolj iluzija. To pa bi znalo biti vnetljiva mešanica, velikanska nezaupnica razumu. V kateri noben razumen argument ne bi imel več nobene teze.
Imam slab občutek. Bolj občutek, kot da bi vse prebrano na spletu iz različnih virov v zadnjem času in že prej znala povzeti v nek logičen zaključek. Tudi najbolj bizarne novice in predvidevanja, ki sem jih prebrala v preteklosti, se mi zdijo možna. Zadeva se mi zdi kompleksna, virus je le ena fronta, področje. Mogoče niti ne najpomembnejši, le bolj povod, vržena kost. Sfere življenja so zelo povezane in metuljev efekt se povsod lahko vidi in se bo tudi v prihodnje.
Italija pripravlja program za postopni zagon države. Meddrugim planirajo testirati več milijonov prebivalcev, da ugotovijo dejansko stanje okuženosti na terenu. Pred nami bodo te ukrepe sprejele še nekatere druge države (Nemčija, Španija…) in bo moč videti kako bo izgledal ‘the day after’. Upajmo, da se kaj naučimo na tujih primerih.
To je, ce povzamem in ne döakocepim z detajli, precej enostranski pogled. Sveti trije kralji imajo biloško, znanstveno preverljivo podlago. Črni Baltazar je bil predolgo časa zatiran, da bi sedaj ne izkoristil priloznosti, da si poskusi izboriti svojo veljavo. Gre za prezivetvene mehanizme. In v druzbi diktature razuma smo tako strah, kakor seksualnost (ustvarjalnost) stigmatizirali. 2/3 človeštva. Trenutno gre voda na mlin črnogledemu in zaskrbljenemu Baltazarju. Če Gašper kmalu ne najde rešitve, se bo uprl še igrivi Melhior, ki mu niti najbolj roznata očala ne bodo več pomagala, da ne bi opazil, da so njegove slike bile zgolj iluzija. To pa bi znalo biti vnetljiva mešanica, velikanska nezaupnica razumu. V kateri noben razumen argument ne bi imel več nobene teze.
[/quote]
To, čemur ti praviš diktatura razuma, je zame diktatura norme (lahko je le določena aplikacija, (zlo)raba razuma – sistemi klasifikacij, obdelava informacij itd.). Razlika je v tem, da si samo druga za cilj – ali bolje (nedosegljiv) ideal – postavlja popolnoma delujočo družbo nezmotljivih posameznikov, kjer v končni fazi ne bi bilo prometnih nesreč, čakalnih vrst v zdravstvu, zločinov in tatvin itd. Uporaba razuma – nasprotno – človeku omogoča, da uvidi (tudi svojo) zmoto, pogleda na stvari z različnih perspektiv, da si širi obzorje in s tem razumevanje. Kot tak razum nikoli ne bo popoln, vedno se bo tudi izmikal diktaturi norme. In ja, kot tak bo tudi „pogrnil“ (ne bo dosegel norme, ideala), a zame to ni razlog, da se mu odpovemo, odrečemo, je pa to vsekakor najlažje – če se je že treba čemu odpovedati, je razum med prvimi na seznamu (pač terja trud in neko etično držo). Če kaj, se uspešno zatira prav kritično mišljenje, ker si tega nobena oblast ne želi (“kruha in iger”, sicer pa beda). Pridigarji so veliko bolj po njenem okusu, držijo čredo na kupu, pa tudi lažje jih je nadzirati.
Zame človek pač ni zgolj še ena žival – je žival, sposobna samozavedanja, sposobna razmišljati, tudi načrtovati, sposobna misliti tudi abstraktno, simbolno, ustvarjati z besedami (in še kako drugače),… Če človek nima ničesar od tega v sebi, na kar bi se lahko oprl in deloval bolj suvereno, avtonomno, bo pač zapadel v eno ali drugo skrajnost: bodisi diktaturi norm (kjer mu bodo „strokovnjaki“ in „avtoritete“ regulirali tudi najbolj osnovne aspekte življenja (kaj in koliko naj je, kolikokrat na teden je „zdravo“ seksati…, pri čemer – da bo zadeva še bolj zabavna – se bodo smernice stalno spreminjale), bodisi v diktaturo najbolj primitivnih (v obeh pomenih besede) nagonov. Zame sta obe skrajnosti enako omejujoči, duhamorni in vidim ravno v uporabi razuma pot do prave mere, o kateri je bilo govora zgoraj. Kdor pa je ujet v eno ali drugo skrajnost, bo seveda svobodo videl v – oni drugi skrajnosti.
To, čemur ti praviš diktatura razuma, je zame diktatura norme (lahko je le določena aplikacija, (zlo)raba razuma – sistemi klasifikacij, obdelava informacij itd.). Razlika je v tem, da si samo druga za cilj – ali bolje (nedosegljiv) ideal – postavlja popolnoma delujočo družbo nezmotljivih posameznikov, kjer v končni fazi ne bi bilo prometnih nesreč, čakalnih vrst v zdravstvu, zločinov in tatvin itd. Uporaba razuma – nasprotno – človeku omogoča, da uvidi (tudi svojo) zmoto, pogleda na stvari z različnih perspektiv, da si širi obzorje in s tem razumevanje. Kot tak razum nikoli ne bo popoln, vedno se bo tudi izmikal diktaturi norme. In ja, kot tak bo tudi „pogrnil“ (ne bo dosegel norme, ideala), a zame to ni razlog, da se mu odpovemo, odrečemo, je pa to vsekakor najlažje – če se je že treba čemu odpovedati, je razum med prvimi na seznamu (pač terja trud in neko etično držo). Če kaj, se uspešno zatira prav kritično mišljenje, ker si tega nobena oblast ne želi (“kruha in iger”, sicer pa beda). Pridigarji so veliko bolj po njenem okusu, držijo čredo na kupu, pa tudi lažje jih je nadzirati.
Zame človek pač ni zgolj še ena žival – je žival, sposobna samozavedanja, sposobna razmišljati, tudi načrtovati, sposobna misliti tudi abstraktno, simbolno, ustvarjati z besedami (in še kako drugače),… Če človek nima ničesar od tega v sebi, na kar bi se lahko oprl in deloval bolj suvereno, avtonomno, bo pač zapadel v eno ali drugo skrajnost: bodisi diktaturi norm (kjer mu bodo „strokovnjaki“ in „avtoritete“ regulirali tudi najbolj osnovne aspekte življenja (kaj in koliko naj je, kolikokrat na teden je „zdravo“ seksati…, pri čemer – da bo zadeva še bolj zabavna – se bodo smernice stalno spreminjale), bodisi v diktaturo najbolj primitivnih (v obeh pomenih besede) nagonov. Zame sta obe skrajnosti enako omejujoči, duhamorni in vidim ravno v uporabi razuma pot do prave mere, o kateri je bilo govora zgoraj. Kdor pa je ujet v eno ali drugo skrajnost, bo seveda svobodo videl v – oni drugi skrajnosti.
[/quote]
Rekel bi, da gre za različne motivatorje pri posameznikih. Aspekt „svete trojice“ je prisoten tudi v različnih ekonomskih načelih. Mati (kot stereotip) ne ravna razumno, ko deli dobrine „vsakomur po njegovih potrebah“. Tudi pokojnine niso predmet razuma, ko se delijo vsakomur po njegovih zaslugah. Cene neke slike ne določa neka pragmatična vrednost in lep, angelski glas neke pevke je ravno tako tezko pragmatično ovrednotiti. Polje razumskega be omejeno na tisto, kar je merljivo. Tezavo naše trenutne kulture pa vidim ravno v tem, da poskuša vse izmeriti, ostale vrednosti pa uvršča med „nizke“.
Ko igrava tenis z mojo najstarejšo hčerjo, včasih igrava za točke, včasih pa kar tako… z njenimi besedami: včasih je fokus ns zmagi, včasih pa na zabavi, ki jo ponuja igra. Kako bi mogli reči, da je tenis resna zadeva, če bi se pozabili igrati? Kako bi mogli reči, da je zivljenje resna zadeva, če bi pozabili trepetati, hrepeneti in se igrati?
Razum naj definitivno ostane. Polje merljivega omogoča predvidljivo udobje. A kakršnokoli favoriziranje, najdi bo današnje vsiljevanje merljivosti na vsa področja, ali favoriziranje surove moči, ali favoriziranje nas in stigmatiziranje njih, je kontraproduktivno.
Kot je rekel (menda) Sokrat: Dobro je takrat, ko je resnično, lepo in koristno. Vse ostalo je zgolj všečno, torej stvaritev boga po lastni podobi, je moj dodatek. Kajti vedno bodo tu okoliščine, ki se jim je potrebno prilagoditi, takšne, na katere je treba vplivati in take, ki jih je treba obrniti v svoj prid. Trenutns situacija je zgolj posledica favoriziranja aplikacije enega edinega obrazca na vse okoliščine. Ostala dva tabora, ki bi se s trenutnimi okoliščinami bolje znašla pa sta bila predolgo zatirana, da bi zdaj mogla adekvatnega odziva. Kakšna katastrofa.
Moje skromno mnenje.
Zanimiv clanek, ki pase v to temo:
https://www.vecer.com/intervju-s-psihiatrom-zeljkom-curicem-o-tem-kako-dozivljamo-krizo-in-samoizolacijo-komu-je-najtezje-in-zakaj-10152744
Armageddon človekovih pravic se bo zgodil, če bomo to dopustili. Človekove pravice so bile izbojevane, ne podarjene ali od boga dane, kar pomeni, da niso samoumevne, zagotovljene za vekomaj. In če smo čisto iskreni, so tudi danes zgolj luksuz enega dela t.i. Zahoda.
[/quote]
Se strinjam, ko bodo ljudje brez denarja, pomoči, ne bodo videli izhoda, bo ratalo hudo in grdo. Težko je napovedati kako se bo vse skupaj odvijalo. Človekove pravice so samo besede, kot poštenje, morala, laganje, demokracija, svoboda in podobno. Ko padejo maske dol, se bo videla vsa zloba, pritlehnost, škodoželjnost, predatorstvo “naših ljudi”. Veliko mi je povedalo, ko sem gledal v Ameriki, NY kako ljudje v vrsti stojijo pred trgovinami z živili in orožjem. Orožje pa kupiš za samoobrambo. Ja, lahko se zgodi Apokalipsa, Armageddon.
Se strinjam, ko bodo ljudje brez denarja, pomoči, ne bodo videli izhoda, bo ratalo hudo in grdo. Težko je napovedati kako se bo vse skupaj odvijalo. Človekove pravice so samo besede, kot poštenje, morala, laganje, demokracija, svoboda in podobno. Ko padejo maske dol, se bo videla vsa zloba, pritlehnost, škodoželjnost, predatorstvo “naših ljudi”. Veliko mi je povedalo, ko sem gledal v Ameriki, NY kako ljudje v vrsti stojijo pred trgovinami z živili in orožjem. Orožje pa kupiš za samoobrambo. Ja, lahko se zgodi Apokalipsa, Armageddon.
[/quote]
Kaj se bo zgodilo, bo odraz družbene zrelosti ali nezrelosti.
Če se bo narod obrnil spet eden proti drugemu, potem to pomeni, da nismo nič napredovali v duhovnem ali psihološkem smislu.
Če se bo narod obrnil proti dejanskim krivcem in obsodil narcistično psihopatsko zalego, potem bo to znak duhovnega napredka.
Kaj se bo zgodilo, bo odraz družbene zrelosti ali nezrelosti.
Če se bo narod obrnil spet eden proti drugemu, potem to pomeni, da nismo nič napredovali v duhovnem ali psihološkem smislu.
Če se bo narod obrnil proti dejanskim krivcem in obsodil narcistično psihopatsko zalego, potem bo to znak duhovnega napredka.
[/quote]
Ce bi se narod nehal ukvarjati z lovom na carovnice in iskanjem krivca, ampak bi energijo enotno usmerili v iskanje resitev in izboljsanje situacije, pa bi bili na nivoju, ki se zdi utopicen in nedosegljiv, pa ni treba, da je taksen. Samo mali miselni preskok bi se moral zgoditi.
Kot pravijo: ce nekomu polepsas dan, je svet za drobtinico lepsi in tako tudi sam zivis v lepsem svetu.
Zelo všečen intervju. Zanimivo, da sem že pred 14 dni opazila točno to, kar pravi psihiater. Soseda je začela laufat, mi je že leta govorila kako bo, se je na situacijo dobro odzvala..drug sosed ga ni več na spregled, samo notri, čeprav je bil vedno kao, samozavesten, zoprn od vedno meni, jaz pa pomagam tretji sosedi, je stara in gre težko v trgovino.
Za monovce se tudi vidi, eni so veseli, ker je virus, eni so žalostni, eni vzpodbujajo, eni panicarijo te sploh ne maram…in tako dalje.
Kaj se bo zgodilo, bo odraz družbene zrelosti ali nezrelosti.
Če se bo narod obrnil spet eden proti drugemu, potem to pomeni, da nismo nič napredovali v duhovnem ali psihološkem smislu.
Če se bo narod obrnil proti dejanskim krivcem in obsodil narcistično psihopatsko zalego, potem bo to znak duhovnega napredka.
[/quote]
“odraz družbene zrelosti ali nezrelosti. “
Živiš v pravljici. Birokratski režim in koruptivni politiki, ter njihovi podrepniki na vodilnih položajih skrbijo samo za svoje riti. Od osamosvojitve naprej se to lepo vidi, sedanji ukrepi vlade to zelo dobro potrjujejo.
Vprašaj se raje, kaj bo masa naroda naredila, ko bodo berači, brezdomci, reveži, brez hrane za v usta, nezmožni plačati kredite, lizinge, ne bo dela, denarja, človekovih pravic itd.
Ko si boš na to kritično realno odgovoril, te bo počasi strah pred prihodnostjo in tem, kar bo prišlo.
Nočem strašiti, ampak logika mi gre v to smer.
