Kakšen je smisel življenja, če nimaš otrok???
Nisem bral celotne teme, odgovarjam samo vprašanju v naslovu:
Nimam otrok. Ne želim jih. S partnerko oba čutiva enako in sva dogovorjena, da jih ne bova imela. Nikoli.
Imava se super. Sva aktivna, športava, potujeva,… Včasih se v 1 uri odločiva in že sva na poti… Skratka, počneva ogromno stvari in imava takšno življenje, ki si ga, če bi imela otroke, ne bi mogla nikoli privoščiti. In vedno ko vidim mamico (ali pa očka) z otroci, z vozičkom, se mi kar malo zasmili. A se samo nasmehnem in grem naprej… Sami so izbrali takšno življenje. Tako kot jaz svojega. Na koncu pa nam, vsaj tako pravijo, sodi samo bog…
Zakaj pa bi morali biti otroci edini smisel življenja? Nekateri pač radi potujejo, se radi zabavajo,…koliko je takih kolegov ter sorodnikov, ki ne razumejo da pri 25ih še vedno nimam otrok in če jih sploh bom kdaj imela. Totalno sem čudna za njih…Dokler se pa eden od njih ne opogumi in potiho prizna, da mi je v bistvu totalno folš, ker jih nimam in imam posledično mir ter lahko delam kar hočem. Oni se morajo pa cele dneve samo z otroci ukvarjati, ker jih pač imajo (ker jih morajo imeti, ker so jih pač naredili).
Kaj mene briga kaj bo čez 50 let. Otroci niso zato, da te bodo ko boš stara, zmatrana, na pol slepa,…k zdravniku furali pa hodili v trgovino namesto njih. Oprosti, ampak če jih imaš samo zato nisi normalna. To je že nekaj varianta suženjstva. Potem se pa taki starši ko je otrok polnoleten in gre na svoje (ima svojo družino recimo) derejo na njega zakaj to dela, če so pa vse za njega delali.
Avtoričino pisanje je malo zgrešeno, moj smisel življenja tudi ni moj otrok, to bi bilo pa res kar bolano. Tudi jaz nimam otroka, da me bo na stara leta k zdravniku vozil, upam, da se bo namesto tega raje ukvarjala s svojo družino, ne pa da sem ji jaz v napoto. Je pa nekaj resnice na tem, da se po rojstvu otroka tvoje življenje drastično spremeni, res nekako kot da je dobilo nov smisel. Torej ne edini smisel in si prej živel brez smisla, ampak nek novi, drugačen smisel, novo kvaliteto. Otrok ti nekaj da, na podlagi česar življenje gledaš v drugačni luči.
V vsakem primeru torej moraš imeti smisel življenja, tisto kar te osrečuje kot posameznika. Ko dobiš otroka, se temu pridruži nov smisel, ker si želiš zanj odrekati, ker si prizadevaš, da mu je dobro, z njim spoznavaš življenje, se z njim veseliš, si z njim na poseben način povezan.
Zato takim brez otrok ni težko živet, oni pač smisla z otrokom ne poznajo, ampak ta smisel je tako specifičen, da ga ne moreš opisat ali doživet brez otroka, tako da v bistvu nič ne pogrešajo.
Res žalostno, da imate nekateri zato otroke, da bodo skrbeli za vas na stara leta, vas vozili k zdravniku in obiskovali v domu.
[/quote]
še precej bolj žalostno je, če imajo ljudje žive starše, pa jih ne gredo niti obiskat!
kaj šele, da bi jim kasneje prinesli rožico na grob, pa magari, tako, utrgano s sosedovega travnika…
Ja otrok se nesme imeti se tem namenom, da bi nekdo skrbel zate….to je zelo egoistično
Otroke imaš iz Ljubezni in ne iz koristi veš….
Jaz sem imela že kot otrok dve sestri za kateri sem skrbela…in tri sestrične in tri bratrance….sedaj pa nimam otrok …..
Smisel življenja moreš najdet v svojem življenju in življenjskem poslanstvu hobijih in ne le bi tem da te bojo otroci vozili k zdravniku….
Srečno ❤️ in hvala za vprašanje….
Alja ❤️
Recimo jaz sem sama od 17 leta, nisem imela biološkega očeta, očim me je poslal živeti k stari mami pri 17…. šoloobvezna mladoletna punca….. In have da takrat sem praktično sama na cesti bi se reklo…
Sem imela pomoč drugih LJUDI….fanta in astrologinje , ampak to ni isto kot starši, ki bi morali poskrbeti zate….
Ko sem bila v cerkvi sem jim odpustila….samo v drugem življenju bom imela ljubeče ❤️💓 starše, ki mi bojo pomagali do diplome in v življenju….skozi življenje ❤️💓❤️💓❤️💓 ….
ne razumem, 24.07.2013 ob 09:04
Ne moem si predstavljati kakšno življenje imajo in kaj sploh pričakujejo od življenja tisti brez otrok. Govorim za tiste, ki jih nočejo imeti (ne pa za tiste, ki bi jih imeli pa nočejo). Zdaj jim je že lepo, ko so sami in se lahko preseravajo, kaj pa ko pride vikend pa kak praznik, kaj ti ljudje sploh počnejo? In kaj bo na stara leta, ko ne bo otrok, da poskrbijo zate, da te peljejo k zdravniku, da te pridjeo obikat v dom? Treba je tudi za vnaprej razmišljat, ne samo uživati.
Kaj pa brigaj se zase fuksa.
Torej vso svojo odgovornost za svoje življenje prelagaš na svoje otroke. Kul. Zdravo. Življenje ni samo za uživat praviš. Očitno so ti otroci muka. In za to mučenje, ker jih imaš, ti morajo smisel življenja dajati pa še skrbeti zate na stara leta. Ni da imaš otroke zato ker si si jih želela, ker si želela eno osebo dobro na svet spravit in vzgojit da bo imela svoje življenje. Ne, ti si jih očitno imela zato da imaš smisel v življenju in da bo nekdo skrbel zate na stara leta. Srečni tvoji otroci. Imajo mati ki razmišlja samo o sebi. Oni so na svetu za njo. Ti ti ti ti…..obenem pa namiguješ da so ljudje brez otrok sebični. Kaj bolj patetičnega že težko zaslediš. Nula samozavedanja.
Potomstvo je esenca človeka in vseh živih vrst, od živali do človeka.
Mentalno zdrav človek ima vsajeno dolžnost do potomcev v DNK.
Mnogim ni dano imeti potomstva zaradi zdravstvenih težav in ti še najbolj trpijo.
Tiste feministično radikalno levičarske hipster babure, ki pravijo, da so se zavsetno odločile biti brez otrok, jih pamet doleti v menopavzi, ko je že preprosto. Veselje do raftanja, potovanja, toplic in ostalega kurčenja hitro mine. Ostane starost in osamljenost ter depresija. Tragično je, da se celotna rodbina zatre kot izpuljen plevel. Recimo družina Novak preneha obstajati.
Aktualno je tudi vprašanje nasledstva. Tragično je, da se premično in nepremično premoženje, ki se je kopičilo iz roda v rod podari neki parazitski NVO, pasjemu zavetišču ali bratrancem, ki jih suha veja nikoli ni videla.