Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Kakšen je vaš vzrok, da ne morete/upate zapustit nasilnega partnerja

Kakšen je vaš vzrok, da ne morete/upate zapustit nasilnega partnerja

Odgovor na objavo uporabnika
O pa ja, 05.02.2022 ob 14:32

Zato ker nobena ne zaupa več v CSD in institucije. Za nijh so take samo številka primera. Ne premorejo empatije, kaj se res lahko zgodi,  ko ženska prijavi nasilje. Polno nekih rokov za pogovore, kaj se dogaja vmes, jih ne zanima,samo da odkljukajo nalogo pogovora. Ženska pa ostaja sama v tem problemu.

Ne želijo biti poskusi raznih socialnih delavk, ali bo pri nogi uspešna ali ne. Žal smo zadnja leta videli preveč kiksov takih institucij.

imaš še kako prav -pri starejših otrocih, ki so že  npr. na meji polnoletnosti, pa se po nekaterih CSDjih tudi komaj čaka, da postanejo polnoletni. Se zavlačuje s procesi. SCD velikorta namenjeni sami sebi, velikorat več škode kot koristi za otroke, ne v dobro otrok.

Odgovor na objavo uporabnika
Mi je čisto vseeno za babe glupe, 05.02.2022 ob 20:57

Odgovor na objavo uporabnika
O pa ja, 05.02.2022 ob 19:29

Odgovor na objavo uporabnika
Pajki, 05.02.2022 ob 17:46

Ne morem razumeti – kako enostavno ne greš, grejo, greste…spakirate in čao. Ni takega junaka, ki bi imel možnost dvakrat name položiti roko, me maltretirat, posilit, ustrahovat…in še vse ostalo kar naštevate.

 

Me veseli, da ne razumete. Torej se s takimi situacijami niste srečali. Hvala bogu.

Ni treba razumeti. Samo pomagajte, če vidite koga v taki stiski.

Ko imajo tako poteptali samozavest si v prisotnosti psihična še kihniti ne upajo.

Sita vrana lačni ne verjame. Če ne poznate teh stvari…berite in se izobražujte…in ne obsojajte.

Pa dajte nehat s tem, kako drugi “ne razumemo” teh situacij in blablabla!

Lej, če je baba tako glupa, da ostane ob nasilnem descu z izgovorom, češ dokler otrok ne odraste in odide, potem bo lažje, kar pomeni VSAJ 18 FAKING LET OB NASILNEŽU???!!! Lej, če si tko glupa, da si za cilj zadaš 18 let prenašat batine in ustrahovanja … ma, nimamo ti druzga rečt kot, ajde, izvoli. Pa dobro naj te mlati 18 let.

NITI TROHICE, NITI PIKICE SOČUTJA NIMAM DO TAKIH GLUPIH BAB!!! Naj jih desci še bolj mlatijo in garbajo, saj očitno drugega res niso sposobne razumet! In mi je popolnoma vseeno, če konča nekje z razbito glavo ob radiatorju! Pizda, baba, dej, res: pa kdo ti je kriv, no??!

Spomnim se ene iz Kamnika, ki je odšla od takega. Ni več živa.

Spomnim se ene pri vrtcu na Rodici. Ni je več.

Nato se spomnim ene v Jaršah, enako.

To so primeri iz moje okolice v zadnjih deset letih.

Se še vedno čudiš, zakaj?

Najboljš, da tiste, ki so že tako v dreku, še bolj poteptaš vanj. Če bi mislila pomagat, bi pisala številke varnih hiš, telefonov za pomoč, zastonj pravne pomoči.

Odgovor na objavo uporabnika
Zalostno, 05.02.2022 ob 22:53

Spomnim se ene iz Kamnika, ki je odšla od takega. Ni več živa.

Spomnim se ene pri vrtcu na Rodici. Ni je več.

Nato se spomnim ene v Jaršah, enako.

To so primeri iz moje okolice v zadnjih deset letih.

Se še vedno čudiš, zakaj?

Najboljš, da tiste, ki so že tako v dreku, še bolj poteptaš vanj. Če bi mislila pomagat, bi pisala številke varnih hiš, telefonov za pomoč, zastonj pravne pomoči.

pa spomni se še tiste gospe zaposlene v vrtcu  Vir ( Rodica) ,ki jo je prišel ubit ljubosumni partner pred službo, s pištolo…

.https://www.primorski.eu/novice/215540-v-otrokem-vrtcu-moki-ustrelil-eno-in-sebe-ACPR226732

.https://old.slovenskenovice.si/crni-scenarij/doma/danijelo-je-zalezoval-podnevi-ponoci-potem-jo-je-ustrelil

Odgovor na objavo uporabnika
čisto vseeno ti je torej, 05.02.2022 ob 23:29

.https://old.slovenskenovice.si/crni-scenarij/doma/danijelo-je-zalezoval-podnevi-ponoci-potem-jo-je-ustrelil

za unega avtorja Mi je čisto vseeno za babe glupe

Odgovor na objavo uporabnika
isti razlog, 05.02.2022 ob 16:34

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 5892, 05.02.2022 ob 15:34

Odgovor na objavo uporabnika
isti razlog, 05.02.2022 ob 13:20

Odgovor na objavo uporabnika
preveč nas je, 05.02.2022 ob 13:04

Vprašanje v naslovu.

Jaz ga nisem upala zapustit, ker ko bi komu povedala za nasilje za našimi zidovi in prosila za pomoč, bi morala z otroki izginit iz obličja zemlje, da nas ne bi našel in se nam maščeval. Navzen in do drugih je kazal zelo lep obraz. Tudi če bi se ločila, ne bi  mogla preprečit stikov med otroki in nasilnim očetom in posledično jih ne bi uspela obvarovati pred njim. Ločitev sem načrtovala od rojstva prvega otroka in do osamosvojitve zadnjega. Uspelo mi je po odhodu zadnjega od doma. Verjetno sem ena izmed redkih srečnic. Kaj se je dogajalo za našimi zidovi (predvsem kaj je delal z mano, otroke je večinoma uporabljal kot sredstvo za maščevanje meni-kaj bo jim naredil, če ga zapustim), kaj vse ob ločitvi, ni potrebno povedat z besedami, dovolj pove dejstvo, da noben od odraslih otrok noče niti slišat več zanj.

 

 

Isti razlog. Samo jaz sem ga v drugi nosečnosti prepričala v splav in potem na kontracepcijo kljub temu, da sem si želela še kakšnega otroka, samo ne več z njim. V teh letih sem se potuhnila, mu bila ustrežljiva koliko se je dalo in počakala, da sin odsraste, da je lahko branil sebe in mene pred njim. Sin ga je izbrisal iz svojega življenja, jaz  tudi.

Naj vam bo rdeča luč, ko spoznate ločenca in vam pove, da nima stikov s svojimi otroki. Preden nadaljujete z njim, poskusite izvedet razlog.

 

Bolano on naj bi te branil pred nasilnim očetom.

Sin je treniral borilne veščine. Ob ločitvi, ko se je hotel bivši fizično izživljat nad mano, je sin stopil meni v bran in od takrat da bivđi mir.

 

Skoda da ga nisi poslala še na streljanje, da bi ga še ubil za tebe. Babe psihopatke.

Napaka je že v štartu. Če ne bi imele partnerja, ne bi bile deležne nasilja. Velja tudi za moške. Če ne bi imele partnerke, ne bi rabili prenašati psihično nasilje. Nekateri to napako po ločitvi uvidijo, nekateri pa si takoj najdejo novega partnerja/partnerko in zgodba se lahko zopet ponovi. Če živiš samsko življenje, ne trpis zaradi drugih. Zaupaš in verjameš lahko le sebi, nihče te ne bo bolj cenil kot se lahko sam.

Jaz sem imela takega norca, ampak še nisva živela skupaj, ni bilo otrok, no on jih je želel, skrival kontracepcijske tabletke, lagal okoli, da se bova poročila . Jaz sem pa imela svoj plan, kako se ga rešiti. Ni lahko ker so maščevalni, ampak sem izrabila priliko ko sva se skregala, nato me je pretepel, A ne hudo, sem mu ušla, nato me je več mesecev  zasledoval, ko se mi je postavil na cesto. Jaz pa po gasu, na plin  da ga zgazim.  Resno, ko me videl da sem ga resno mislila povoziti mi je pa dal mir. Odskocil s ceste, jaz mu pa sredinca pokažem , hahaha Njegova žena je zelo podobna meni, vedno je pisal da se  bo enkrat pobral in spoznal meni podobno.  In res mi je podobna, kar zgrozila sem se ko sem jo videl  Grozno je to .je pa Slovenec.

 

 

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimus996, 05.02.2022 ob 14:57

Joj koliko jokanja in stokanja. Babe glupe. Nimate niti trohice pameti zvitosti, zato pa pometajo z vami. V nedeljski juhi je lahko mimogrede kaka nenavadna sestavina, ki pomaga takemu idiotu. Če vse institucije odpovedo sem pa raje v resničnem zaporu kot z nasilnežem.

Ena je čakala, da sin odraste, da jo brani. Za nikamor. Ene ste poklicne žrtve.

Odgovor na objavo uporabnika
Samski543, 06.02.2022 ob 14:15

Napaka je že v štartu. Če ne bi imele partnerja, ne bi bile deležne nasilja. Velja tudi za moške. Če ne bi imele partnerke, ne bi rabili prenašati psihično nasilje. Nekateri to napako po ločitvi uvidijo, nekateri pa si takoj najdejo novega partnerja/partnerko in zgodba se lahko zopet ponovi. Če živiš samsko življenje, ne trpis zaradi drugih. Zaupaš in verjameš lahko le sebi, nihče te ne bo bolj cenil kot se lahko sam.

pa najboljse, da se odselis na samotni otok, da se ti ja ne bo v zivljenju kaj pripetilo

Bila s takim. Sicer do fizicnega obracunavanja ni prislo, ker sem hitro postavila mejo. Zal sem pa bila tako zelo nesamozavestna, da sem pustila, da se je psihicno izzivljal nad menoj. Vbistvu bi bila prav srecna, da bi kdaj dvignil roko nadme, ker bi zagotovo v tistem trenutku odsla. Ker pa tega ni naredil in ker je znal zelo dobro manipulirati sem z njim ostala kaksna 4 leta v taksnem stanju. Naj omenim, da preden sem rodila drugega otroka ni bil slab, je bil dokaj ok razen za otroka ni skrbel niti malo.

Noo.. in to psihicno nasilje se je dogajalo doooolga 4 leta. Na koncu sem ze na stezaj puscala odprta okna, da so sosedje slisali, da sem imela vsaj nek dokaz.

No.. nekega lepega soncnega dne sem pa imela dovolj, pobegnila sem z otrokoma za nekaj dni in mu dala cas, da se v teh dneh izseli. Seveda se ni. In se je zacelo nasilje se bolj stopnjevati. Celo do posilstva je prislo. Takrat sem pa sla na psihiatrijo, vse povedala svojemu doktorju, je naredil svoj zapisnik, ce bi kdaj karkoli potrebovala, se isti dan sem klicala v varno hiso in CSD. Zacuda se je v tem primeru gospa na CSD zelo potegnila zame, naredila zapisnik in mi dala vedeti, da ce v nedeljo ne odide iz stanovanja (bil je petek) poklice policijo in zahteva, da ga odpeljejo iz stanovanja. No.. v soboto so se vmesali sosedje in gospod je zelo razocarano zacel pakirati in zvecer, se pred 8 uro je bil izseljen.

Do tukaj je CSD in varna hisa bila super. Ampak, ker se je gospod odselil z otrokoma nisem rabila v varno hiso.. so vsi zapisniki bili brezpredmetni takrat, ko so se dodeljevali stiki. Ni bilo vazno, da ni znal povedati niti kdaj sta se otroka rodila, ni bilo pomembno, da se je psihicno izzivljal nad menoj, ni bilo pomembno, ce je mlajsega otroka kaznoval s tepezem, ni bil vazen noben zapisnik, nobeno mnenje varne hise itd… in je gospod dobil deljeno skrbnistvo. In tukaj se mi je CSD in sodisce zelo zamerilo. Otroka se vedno receta, da bi bila raje pri meni, pa tudi to ni pomembno.

Vedno se govori in obtožuje okolico, češ kako nihče ne naredi nič, pa da so institucije, zanič… Jaz bi pa rada, da nam torej poveste, kako vam lahko mi ostali, okolica sodelavci, prijatelji kakorkoli pomagamo.

Če ženska sama noče stran od nasilnega partnerja, če se ga toliko boji, jaz nimam pojma kako bi lahko pomagala. Taki osebi sicer lahko namenim nekaj toplih besed ampak to ne bo veliko rešilo. Kaj lahko okolica stori razen klicari policijo (kar pa si marsikatera niti ne želi)?

Ženske, vam res ni nič mar lastnih otrok? Če je dec nasilnež in ni vredno, da se mu reče oče, a morate biti še ve slabe mame?

S tem, ko ostajate ob nasilnežu, uničujete otrokom življenja. Zamislite se na tem.

Pa ene imate celo več otrok. Brez zamere, ampak ste gnile mame. Foter je gnila baraba, ampak tudi ve niste nič prida, ker ne rešite otroka pred nasilnežem.

Živali se borijo za svoje otroke. Ženske pa ne? To mi ne bo nikoli jasno.

Punce, ženske, gospe… Večina nas je žrtev nasilja s strani staršev in kasneje tudi partnerja. Ampak ali se nikoli ne vprašate zakaj pa vas ni mama zaščitila in ga pustila? Ali res želite te vzorce prenesti na svoje otroke? Jaz sem bila pripravljena marsikaj potrpet in tudi sem ker mi je bilo samoumevno. Ampak s časom sm začela sanjati da bi bila mama in se vprašala kakšna mama želim biti in kakšnega očeta želim za svoje otroke? In nikomer!!! Še najmanj pa svojemu otroku ne želim da gre čez to kar sem šla. Vaša hci ima 100* več možnosti da bo pretepena in vaš sin da bo pretepal, da bo alkoholik, da ne bo zdržal pritiskov in posegel že zgodaj po drogah. To da vam noben ne pomaga je izgovor, ni vas strah kaj bo on naredil ampak kako boste brez njega ker drugačnega življenja ne poznate. CSD, policija, 1000 različnih društev… A res mislite da vas nihče ne bo zaščitil?

 

 

tudi…iz iskusenj

pozdravljeni

vsaj vam uspelo

ker cez nekaj takega

pekel prezivljam sama

ker sem ga zapustila otroke cisto obraca

cez kaj clovek gre skozi zivljenje

nasa sodisca pa csd  pa policija pa samo cakajo da se kaj zgodi

Ni fizičnega nasilja, je pa psihično, ki se je začelo dva meseca po rojstvu drugega otroka. Zakaj ne oditi? Ker bo prišlo do deljenega skrbništva in otroka bosta takrat močno nastradala. Ko me ne bo zraven se bo spravil nanju, zdaj ju lahko branim ves čas. Če sem natančna, če sem zraven, vedno naredim tako, da ne pride do incidentov. Če sem šla v trgovino brez otrok in sem ju prepustila njemu (1, 5 in 3,5 leta), sem ju dobila objokana, ker je zverinsko kričal, če nista sedela pri Duplo kockah, ampak sta se gibala naokrog, ker on rabi mir. Tudi tepeža ni šparal. Če sem ga kdaj prosila, naJ pomaga enemu izmed otrok pri oblačenju, ker sem drugega jaz oblačila, je otroka tako stisnil ali stresel, ko se ni na ukaz ali gib obrnil oziroma premaknil. Čisti izpad, da to je moje delo. (Njegovo delo je 8 urni šiht, videoigrice, hobiji. Vsa gospodinjska in vsa moška opravila so na meni. Ce kaj ne znam mi pri moškem delu pomaga moja družina). Ko sem ga prosila, da bi bil na negi za otroka, je rekel, da bo dal piškot in vodo, če bo lačen, za drugo se ne bo sekiral. Naj kompliciram jaz, on ne bo. Tega je toliko, da lahko našteva še in še. Recimo danes še ni prišel iz službe, ki jo je imel do 16h, ker ima svoje hobije. Otroka pa pridno spita. Jaz sem v teh letih štirikat šla do tri ure s rijateljicami na pijačo, da nisem imela s sabo otrok. Nekajkrat v trgovino, štirikrat k frizerju in to tako, da sem šla malo prej iz službe. To je vse od kar sem rodila prvega otroka.

Zakaj ve trpinčene žene rodite več otrok takim slabičem od moškega? Zakaj???

    Odgovor na objavo uporabnika
    pa še to, 10.02.2022 ob 21:31

    Zakaj ve trpinčene žene rodite več otrok takim slabičem od moškega? Zakaj???

Tudi jaz bi pred leti postavila tako vprašanje, a sem spoznala globino rek; zarečenega kruha se največ poje. Spoznala sva se v sluzbi. Bil je zelo delaven, prijazen, zgovoren, zanesljiv. Po skoraj enem letu soznanstva v službi sva postala par in po etih mesecih sva že živela skupaj. Ko sva bila tri leta skupaj sem zanosila. V tem obdobju sva imela nesoglasja le zaradi njegovega pospravljanja doma, ker ni znal nič pospraviti za sabo. Moškega dela pa tudi ne. V bistvu sem bila jaz tista, ki sem težila, on se je vedno opravičil, ni oporekal in obljubljal, da se bo poboljšal. Se je trudil, ampak se je potem vse vrnilo na stari tir. V službi pa je bil res delaven. Pa sem si mislila, saj je delaven, doma pa bo tudi postal bolj proaktiven, žal je sinček edinček, pa očitno se mora navadit tudi doma delati. Ko sva začela razmišljat o otroku, sem si mislila, ko bo prišel otrok, bo postal še bolj odgovoren. Pa tudi on je govoril, da otrok da smisel življenju. Ko se je rodil prvi otrok, je ravno začel delati drugje, ker je bil pri nas le za določen čas. Moral se je daleč voziti, tako da ga ni biio domov po 11 ur. Jaz sem bila na porodniski, polno dojila, tako da se mi je zdelo logično, da se jaz ponoči zbujam, skrbim za otroka  in vse kar je doma. Po skoraj letu in pol sem bila spet noseča. In tu  se je začelo temnit. Ko sem visoko noseča rabila pomoč pri prvem otroku, sem dobila hladen tuš. Šele takrat sem ugotovila, da sem dejansko za vse  sama. Potem je izgubil še službo ostal doma, a nič pomagal.  Prej sem zmogla vse sama podelati, z dvema majhnima otrokoma pa ne.  Nekaj mesecev po rojstvu drugega otroka je dobil novo službo, ker je vse sile napel v to, je zdaj zelo napredoval in zrasel mu je greben. Postal je ukazovalen, resnično čez noč. Začel se je obnašati, kot da sem sužnja. Zaveda se, da me ima z otrokoma v šahu. Ne verjamem pa, da se je pretvarjal, da bi me dobil in potem pokazal pravi obraz. On se je dejansko spremenil. Kot sem se jaz, prej sem bila zelo samozavestna, zdaj  podrejena. Vsak dan sem bolj tiho, zaradi ljubega miru pri hiši. Ni pa posesiven in ljubosumen, lahko grem kamor želim, samo da vzamem otroka s sabo. Če bi šla narazen, bi verjetno hotel vsak drugi vikend skrbništvo, ker več itak ne bi zdržal, ampak po videnem, si ne upam otroka pustit sma z njim po cele dneve. Vprašanje, kako bi sploh zdržal.

Prava realnost….Ne kupim te zgodbe. Žal.  Zaradi nečesa si mu postala podrejena in manj samozavestna. Ne mi rečt, da zaradi ljubega miru. Ali dedec, ki to sploh ni, dobro zasluži ali pa je vzrok kje drugje. Ampak največkrat pri babnicah denar hitro zadiši. Tako pač je. Potrpite tudi za ljubi “mir”.  Tudi ve ste svojega denarja vredne. Pa peljite to zlaganost še naprej, če se vam splača. Očitno se.

Ker še vedno čutim ljubezen do njega..ljubim ga..čeprav je to očitno neka bolana ljubezen..dve leti skupaj sicer ni več toliko nasilen kot je bil..vse zaradi alkohola

Kot vsi mislimo,da bo nekoč drugače…mokre sanje

Zaradi par lepih dni si lažeš da bo nekoč bolje..ne bo

Včasih misliš,da ne zaslužiš boljše..drugič bi rad prekinil pa ne upaš,ker ne veš kaj bo ko ga bom pustila..imava dojenček starega 2 meseca.

Socialna ne pride v poštev..potem bo šele pizdarija.

Sposoben vzeti otroka in zbežati z njim, da ga ne najdem in vidim nikoli več..

Beda..sem pa vesela za vse,ki imajo srečno družinico.

Da vsaj nekateri moški..ok in ženske lepo skrbijo za svoje najdražje**

Odgovor na objavo uporabnika
Prava realnost, 10.02.2022 ob 22:44

    Tudi jaz bi pred leti postavila tako vprašanje, a sem spoznala globino rek; zarečenega kruha se največ poje. Spoznala sva se v sluzbi. Bil je zelo delaven, prijazen, zgovoren, zanesljiv. Po skoraj enem letu soznanstva v službi sva postala par in po etih mesecih sva že živela skupaj. Ko sva bila tri leta skupaj sem zanosila. V tem obdobju sva imela nesoglasja le zaradi njegovega pospravljanja doma, ker ni znal nič pospraviti za sabo. Moškega dela pa tudi ne. V bistvu sem bila jaz tista, ki sem težila, on se je vedno opravičil, ni oporekal in obljubljal, da se bo poboljšal. Se je trudil, ampak se je potem vse vrnilo na stari tir. V službi pa je bil res delaven. Pa sem si mislila, saj je delaven, doma pa bo tudi postal bolj proaktiven, žal je sinček edinček, pa očitno se mora navadit tudi doma delati. Ko sva začela razmišljat o otroku, sem si mislila, ko bo prišel otrok, bo postal še bolj odgovoren. Pa tudi on je govoril, da otrok da smisel življenju. Ko se je rodil prvi otrok, je ravno začel delati drugje, ker je bil pri nas le za določen čas. Moral se je daleč voziti, tako da ga ni biio domov po 11 ur. Jaz sem bila na porodniski, polno dojila, tako da se mi je zdelo logično, da se jaz ponoči zbujam, skrbim za otroka  in vse kar je doma. Po skoraj letu in pol sem bila spet noseča. In tu  se je začelo temnit. Ko sem visoko noseča rabila pomoč pri prvem otroku, sem dobila hladen tuš. Šele takrat sem ugotovila, da sem dejansko za vse  sama. Potem je izgubil še službo ostal doma, a nič pomagal.  Prej sem zmogla vse sama podelati, z dvema majhnima otrokoma pa ne.  Nekaj mesecev po rojstvu drugega otroka je dobil novo službo, ker je vse sile napel v to, je zdaj zelo napredoval in zrasel mu je greben. Postal je ukazovalen, resnično čez noč. Začel se je obnašati, kot da sem sužnja. Zaveda se, da me ima z otrokoma v šahu. Ne verjamem pa, da se je pretvarjal, da bi me dobil in potem pokazal pravi obraz. On se je dejansko spremenil. Kot sem se jaz, prej sem bila zelo samozavestna, zdaj  podrejena. Vsak dan sem bolj tiho, zaradi ljubega miru pri hiši. Ni pa posesiven in ljubosumen, lahko grem kamor želim, samo da vzamem otroka s sabo. Če bi šla narazen, bi verjetno hotel vsak drugi vikend skrbništvo, ker več itak ne bi zdržal, ampak po videnem, si ne upam otroka pustit sma z njim po cele dneve. Vprašanje, kako bi sploh zdržal.

    poglej malo iz drugega zornega kota. Nič te nima v šahu z otrokoma. On je zelo nasilen do otrok in ti to dopuščaš, za tudi do tebe je. Si v zelo resni življenjski situaciji, ki se lahko konča s tvojim umorom. Zapisuj in posnami njegovo nasilje, najdi pot, da se z otrokoma čimprej odseliš na varno. Poišči si pomoč na Društvu za nenasilno komunikacijo, tam ti bodo pomagali narediti čim bolj varno pot za umik. Ker ne bo bolje, samo še slabše.

    Odgovor na objavo uporabnika
    bianka, 10.02.2022 ob 23:17

    Ker še vedno čutim ljubezen do njega..ljubim ga..čeprav je to očitno neka bolana ljubezen..dve leti skupaj sicer ni več toliko nasilen kot je bil..vse zaradi alkohola

    Kot vsi mislimo,da bo nekoč drugače…mokre sanje

    Zaradi par lepih dni si lažeš da bo nekoč bolje..ne bo

    Včasih misliš,da ne zaslužiš boljše..drugič bi rad prekinil pa ne upaš,ker ne veš kaj bo ko ga bom pustila..imava dojenček starega 2 meseca.

    Socialna ne pride v poštev..potem bo šele pizdarija.

    Sposoben vzeti otroka in zbežati z njim, da ga ne najdem in vidim nikoli več..

    Beda..sem pa vesela za vse,ki imajo srečno družinico.

    Da vsaj nekateri moški..ok in ženske lepo skrbijo za svoje najdražje**

    kaj pa je tako seksi stvar na pijancu? Ga tudi skupaj cukata?

    Nazalost tudi Slovenci…

    Ne sprašujte se, ko je prepozno.

    Raje se vprašajte ko takega frajerja spoznate. Če vam je že od začetka sumljiv in čutite v želodcu, da nekaj ni prav, potem sigurno ni. RUN! Če bi vsaka ženska znala poslušat intuicijo, bi tele narcisoide izpljunile iz družbe in genetike.

    Jaz sem bila s takim človekom eno leto, pa imam po več letih še vedno travme in me je sram vsakič ko pomislim kako sem lahko pustila, da sem se sploh zapletla z nekom takim.

    Ne znam si predstavljat kaj morate ostale vse dajat čez, pa še otroke mate skupaj. Žal mi je, da ste toliko zatopljene v željo po družini, da vam ni panike spregledat vsega strupa, ki vam ga tak človek dozira vsak dan.

    Dosti je krivo tudi to, da verjetno niste imele normalne očetovske ljubezni in niste videle normalnih odnosov med starši. In pol padate na toksične osebe – moške, prijatelje. Nekdo vam mora pokazat kaj res pomeni ljubezen in imeti rad. Predvsem pa si je prvo treba utret pot do samega sebe. Šele ko je podstrešje pospravljeno je čas, da si najdete frajerje, se z njimi ustalite in jim rodite otroke.

    New Report

    Close