Kakšen je vaš vzrok, da ne morete/upate zapustit nasilnega partnerja
ne razumeš, 05.02.2022 ob 22:45
Mi je čisto vseeno za babe glupe, 05.02.2022 ob 20:57
O pa ja, 05.02.2022 ob 19:29
Pajki, 05.02.2022 ob 17:46
Ne morem razumeti – kako enostavno ne greš, grejo, greste…spakirate in čao. Ni takega junaka, ki bi imel možnost dvakrat name položiti roko, me maltretirat, posilit, ustrahovat…in še vse ostalo kar naštevate.
Me veseli, da ne razumete. Torej se s takimi situacijami niste srečali. Hvala bogu.
Ni treba razumeti. Samo pomagajte, če vidite koga v taki stiski.
Ko imajo tako poteptali samozavest si v prisotnosti psihična še kihniti ne upajo.
Sita vrana lačni ne verjame. Če ne poznate teh stvari…berite in se izobražujte…in ne obsojajte.
Pa dajte nehat s tem, kako drugi “ne razumemo” teh situacij in blablabla!
Lej, če je baba tako glupa, da ostane ob nasilnem descu z izgovorom, češ dokler otrok ne odraste in odide, potem bo lažje, kar pomeni VSAJ 18 FAKING LET OB NASILNEŽU???!!! Lej, če si tko glupa, da si za cilj zadaš 18 let prenašat batine in ustrahovanja … ma, nimamo ti druzga rečt kot, ajde, izvoli. Pa dobro naj te mlati 18 let.
NITI TROHICE, NITI PIKICE SOČUTJA NIMAM DO TAKIH GLUPIH BAB!!! Naj jih desci še bolj mlatijo in garbajo, saj očitno drugega res niso sposobne razumet! In mi je popolnoma vseeno, če konča nekje z razbito glavo ob radiatorju! Pizda, baba, dej, res: pa kdo ti je kriv, no??!
Ne razumeš, da je psihopat sposoben ubit tudi lastnega otroka iz maščevanja do ženske in matere, če noče sprejeti njegove igre in ji na tak način dokaže, da ima moč, da jo uniči, saj je to njegov cilj, če ne bo plesala tako kot on svira.
Se strinjam.
Prava realnost, 10.02.2022 ob 22:44
pa še to, 10.02.2022 ob 21:31
Zakaj ve trpinčene žene rodite več otrok takim slabičem od moškega? Zakaj???
Tudi jaz bi pred leti postavila tako vprašanje, a sem spoznala globino rek; zarečenega kruha se največ poje. Spoznala sva se v sluzbi. Bil je zelo delaven, prijazen, zgovoren, zanesljiv. Po skoraj enem letu soznanstva v službi sva postala par in po etih mesecih sva že živela skupaj. Ko sva bila tri leta skupaj sem zanosila. V tem obdobju sva imela nesoglasja le zaradi njegovega pospravljanja doma, ker ni znal nič pospraviti za sabo. Moškega dela pa tudi ne. V bistvu sem bila jaz tista, ki sem težila, on se je vedno opravičil, ni oporekal in obljubljal, da se bo poboljšal. Se je trudil, ampak se je potem vse vrnilo na stari tir. V službi pa je bil res delaven. Pa sem si mislila, saj je delaven, doma pa bo tudi postal bolj proaktiven, žal je sinček edinček, pa očitno se mora navadit tudi doma delati. Ko sva začela razmišljat o otroku, sem si mislila, ko bo prišel otrok, bo postal še bolj odgovoren. Pa tudi on je govoril, da otrok da smisel življenju. Ko se je rodil prvi otrok, je ravno začel delati drugje, ker je bil pri nas le za določen čas. Moral se je daleč voziti, tako da ga ni biio domov po 11 ur. Jaz sem bila na porodniski, polno dojila, tako da se mi je zdelo logično, da se jaz ponoči zbujam, skrbim za otroka in vse kar je doma. Po skoraj letu in pol sem bila spet noseča. In tu se je začelo temnit. Ko sem visoko noseča rabila pomoč pri prvem otroku, sem dobila hladen tuš. Šele takrat sem ugotovila, da sem dejansko za vse sama. Potem je izgubil še službo ostal doma, a nič pomagal. Prej sem zmogla vse sama podelati, z dvema majhnima otrokoma pa ne. Nekaj mesecev po rojstvu drugega otroka je dobil novo službo, ker je vse sile napel v to, je zdaj zelo napredoval in zrasel mu je greben. Postal je ukazovalen, resnično čez noč. Začel se je obnašati, kot da sem sužnja. Zaveda se, da me ima z otrokoma v šahu. Ne verjamem pa, da se je pretvarjal, da bi me dobil in potem pokazal pravi obraz. On se je dejansko spremenil. Kot sem se jaz, prej sem bila zelo samozavestna, zdaj podrejena. Vsak dan sem bolj tiho, zaradi ljubega miru pri hiši. Ni pa posesiven in ljubosumen, lahko grem kamor želim, samo da vzamem otroka s sabo. Če bi šla narazen, bi verjetno hotel vsak drugi vikend skrbništvo, ker več itak ne bi zdržal, ampak po videnem, si ne upam otroka pustit sma z njim po cele dneve. Vprašanje, kako bi sploh zdržal.
Po opisu sodeč vaš partner ni psihopat in manipulator. Je samo fejst razvajen in nesrečen. Če se je spremenil po rojstvu drugega otroka, je lahko tudi celo depresiven. Velika verjetnost je, da je šele zdaj pogruntal, da si družine dejansko ne želi, da mu je preveliko breme. Vsi enostavno niso za služba+otroci rutino in jih to ubija. Ratajo zafrustirani, cinični. Mislim, da se bi se morala vsest dol in pomenit kaj sploh hočeta.
SLOVECI
Mislim imas tudi sloveci imam izkusnje.
Sama sem zdaj ze pet let skoraj sest let porocena/v zvezi z albancem imava tudi otroka in pricekujeva se enega in nikoli ni niti pomislil da bi me udaril ali poskusil prav tako ni pokroviteljski in nasi druzini omogoca vse kar potrebujemo in nas osrecuje.
To kar ti sprasujes nima veze z vero ali narodnostjo ampak kaksen človek je imam izkusnje in med temi nasilnezi je par toliko Slovencev kolikor Srbov, Bosancov, Albancov, Makedoncov ipd…
Mene bolj zanima, kam gledate, ko si moškega izberete? Kajti meni do sedaj še ni uspelo niti trohice nasilnega moškega dobiti, pa je za mano že nekaj zvez.
Saj nasilen ne postane kar iz danes na jutri. Poznam eno, si je tudi nasilneža našla. Praktično ji je takoj pokazal svoj nasilen obraz, ampak ona ni spokala stran. Ne vem, zakaj ne. V bistvu je celo izsilila, da sta imela otroka. Kar je še bolj glupo, otroke imeti v takšne bolane odnose. Sploh veste, kakšno škodo jim delate? In v takšnih primerih pravim, da ste matere vsaj 80% odgovorne za to, da otroci potem v takšnem gor rastejo. Ker se ve odločite, da boste imele otroke z nasilnežem in ne greste stran. Škoda, da ne obstajajo kazni za takšno početje. Bi potem marsikatera prej premislila, če si želi otroke imet z nasilnimi tipi.
kam gledate, 11.02.2022 ob 11:45
Mene bolj zanima, kam gledate, ko si moškega izberete? Kajti meni do sedaj še ni uspelo niti trohice nasilnega moškega dobiti, pa je za mano že nekaj zvez.
Saj nasilen ne postane kar iz danes na jutri. Poznam eno, si je tudi nasilneža našla. Praktično ji je takoj pokazal svoj nasilen obraz, ampak ona ni spokala stran. Ne vem, zakaj ne. V bistvu je celo izsilila, da sta imela otroka. Kar je še bolj glupo, otroke imeti v takšne bolane odnose. Sploh veste, kakšno škodo jim delate? In v takšnih primerih pravim, da ste matere vsaj 80% odgovorne za to, da otroci potem v takšnem gor rastejo. Ker se ve odločite, da boste imele otroke z nasilnežem in ne greste stran. Škoda, da ne obstajajo kazni za takšno početje. Bi potem marsikatera prej premislila, če si želi otroke imet z nasilnimi tipi.
gledajo svojega fotra in mater. Če si ti zrasla v nenasilni družini, potem te bodo nasilni moški a priori odbijali, še povohala jih ne boš. Če že po spletu naključij in zvezdnih konstelacij prideš skupaj z enim nasilnežem, ga boš pustila takoj, ko bo pokazal svoj pravi obraz (ravno dolgo ti nasilneži namreč ne zdržijo).
Ženske, ki pa so od doma navajene na nasilje, beri dramo, pa samo to iščejo, ker jim je samo to normalno. Ko je tip ljubosumen in ji razlaga, da si bo žile rezal, če bo pogledala kakšnega drugega tipa, to razumejo kot izliv največje ljubezni. Ko jih udari, se potem tri dni opravičuje, seks je božanski in tako naprej, odvisne so od tega čustvenega nihanja.
To je tako kot če bi tebe danes na cesti nekdo oropal s pištolo – doživela bi grozen strah. Potem bi pa poklicala policijo in recimo, da ga policija ujame in odpelje v keho, ti pa prideš domov k družini, kjer si na varnem. Tak razpon čustev doživljajo ženske, ki živijo v nasilnih zvezah. Od nič do sto v eni minuti in nazaj. Poleg tega ima slabo mnenje o sebi in predvsem o drugih ženskah in menijo, da ženske ne zmorejo same živeti, si zaslužijo, da so tepene in ustrahovane. Gledajo žajfnice, ki potiho tak odnos utrjujejo.
Večina nas, ki vam v takšnih situacijah ne dajemo potuhe – ker niste ukrepale, smo doživeli nasilje v otroštvu in ni slabšega kot mati, ki ne zaščiti otroka, pa tudi če da življenje za to. Takšne ste zame nič vredne, prav tako kot nasilneži. Ne mislite, da nimamo izkušenj z nasiljem in ne se mi izgovarjat s temi sitimi vranami. Sama sem naredila konec psihičnno/fizičnemu nasilju, ki se je vlekel več generacij in nobena ženska prej ni ukrepala.
Enostavno je napisati tako, bi rekla splošno enostransko.. Kaj pa če ni bil nasilen, po otrocih in daljši vezi (10+)se pa začne nekaj kuhat? Ekonomsko in psihično nasilje, ki je posledica duševne bolezni? Značilno, da ne opazi, ne želi k zdravniku.. In ne moreš popolnoma nič? Stopnjuje se do nasilja v neki obliki, nato grožnje s smrtjo, če ne narediš kot zahteva?
Zakon ne omogoča prisilne hospitalizacije zaradi njihovih pravic. Pa so prijave na csd, pp.. Pa ženski ne verjamejo, ker jih zmanipulira v nulo? Pa se greš dokazovanja, kdo je nor.. Torej so ženske, ki so poskusile takoj oditi..
Spet ženska kriva??
Potem te pa še partnerjeva družina z enakimi pritiski spravi v kot? Pa imajo veze povsod, res povsod? Pa denar, pa vse kar imaš z otrokoma zaplenijo.. Veš, nimaš pojma kako gre to v praksi. Pa se spet lahko samo tožariš, takrat ko rabiš pa denar ni na voljo..
Ne veš kak sistem je. Sploh sedaj v času covida. Jaaaa, prednostno se rešuje baje na sodišču.. My ass.. Pa da te vidim, ko ostaneš brez strehe nad glavo, financ, finančne podpore, ker se moraš skrivati, seliti, šolo menjati, službo zgubiš, zdravnike, da te bolan človek ne najde in ne fenta tebe in otroke!
In seveda, na koncu te ista družina še obtoži, da si za vse kriv sam. Skup držijo, skrivajo bolezen, pa majo doma še enega takega.. Ni važno, dokazuješ svojo uravnovešenost na vseh področjih. Ker taki, nikoli ne priznajo, da je težava kje drugje. V primarni družini mogoče.
Na cds ti delavka reče, da si kriv sam, ker nimaš službe.. Tako podporo dobiš, ja! Kaj ti pomaga služba, če se skrivaš, ker ti grozi s smrtjo.. Bežiš, pustiš vse, poskrbiš za lastno glavo, 2 otroka in si brez spodnjih gat evo! Dobesedno, brez oblek, avta, hrane za 2 otroka..
Sodišča pa meljejo.. Birokracija..
Pa v pomislek, LAHKO se ti zgodi jutri, ali tvojim. Lahko kdo od bližnjih jutri duševno zboli, pa da te vidim, kako pametno pišeš tukaj kaj ti ni jasno, zakaj nisi šla..
Ne obsojaj na splošno. Vsaka zgodba ima svoj zakaj in zato, ni vse tako črno-belo, kot misliš.
Ja, vsekakor pa greš in ne začneš znova, ampak iz takega dna, da se vsak dan oziraš a bo kdo iz njegove družine prišel in te iz maščevanja ubil.. Ker si jim sramoto nakopal, pa se trudiš samo preživeti..
Kaj boš? Menjal priimke in imena otrokom? Še lastne družine ne upaš obiskovati, ker te tam lahko najdejo..
V takem primeru lahko povem, da pravila in zakoni ne obstajajo..
Pa upam, da te ne doleti kaj takega. Nikomur ne privoščim. Sam ne bit pametni, ker ni vedno tako enostavno..
In ja, za svojo varnost bom poskrbela sama. Ne zanašam se na policijo, csd, sodišča itd.. Ne zaupam, da bodo tu, če bo šlo kdaj zares. Vsaj ne pravočasno. Vse je zabeleženo na vseh uradnih ustanovah, doma pa primerno zaščito in brez opozorila udarim nazaj.. Bo vsaj samoobramba lažje dokazana, kot družinsko nasilje.. Takle mamo..
mijav mijav, 11.02.2022 ob 11:57
gledajo svojega fotra in mater. Če si ti zrasla v nenasilni družini, potem te bodo nasilni moški a priori odbijali, še povohala jih ne boš. Če že po spletu naključij in zvezdnih konstelacij prideš skupaj z enim nasilnežem, ga boš pustila takoj, ko bo pokazal svoj pravi obraz (ravno dolgo ti nasilneži namreč ne zdržijo).
Ženske, ki pa so od doma navajene na nasilje, beri dramo, pa samo to iščejo, ker jim je samo to normalno. Ko je tip ljubosumen in ji razlaga, da si bo žile rezal, če bo pogledala kakšnega drugega tipa, to razumejo kot izliv največje ljubezni. Ko jih udari, se potem tri dni opravičuje, seks je božanski in tako naprej, odvisne so od tega čustvenega nihanja.
To je tako kot če bi tebe danes na cesti nekdo oropal s pištolo – doživela bi grozen strah. Potem bi pa poklicala policijo in recimo, da ga policija ujame in odpelje v keho, ti pa prideš domov k družini, kjer si na varnem. Tak razpon čustev doživljajo ženske, ki živijo v nasilnih zvezah. Od nič do sto v eni minuti in nazaj. Poleg tega ima slabo mnenje o sebi in predvsem o drugih ženskah in menijo, da ženske ne zmorejo same živeti, si zaslužijo, da so tepene in ustrahovane. Gledajo žajfnice, ki potiho tak odnos utrjujejo.
Pade ta tvoja teorija. Jaz sem iz nenasilne družine; zgled , morala, spoštovanje- med staršema, kot partnerjema, res kapo dol.
Moj partner je pa namerno prikrival svoje sociopatstvo, samo zato, da me je dobil. Kot svojo drugo ženo sicer – me je oče opozoril, naj pazim, da ločenca jemljem.. Pa sem šla na “riziko”. Ker je znal lepo govorit, tisti nasmeek, ja si mlada, naivna padeš na to – tak to načrtno išče – išče si žrtev.
Saj potem, ko si že poročena in spoznaš njegov “pedigre” , poovitveni vzorec, ko popadajo dol maske nimaš kaj, je prepozno. Ko vidiš, da se določen vzorec pri tkih genetsko prenese.
Ni citiralo.. Za KAM GLEDATE.
Pripomba avtorici MIJAV MIJAV – kar preberi mojo zgodbo, ene smo lahko popolnoma normalne, pa se zgodi bolezen.. Ne iščemo psihiča in nimamo nekih generacijskih zablod. Najlepša in najlažja bi pa bila ena modrica za dokaz, ja.. Vsaj meni takrat, resno, bi manj trpela in bi šlo hitreje skozi sistem.
Ti pa le pazi. Da se ti zarečen kruh čez leta ne zatakne kam.. Ne privoščim. In ne, ne veš kaj te še čaka v življenju, morda tvoje otroke, sorodnike, znance.. Pa boste čofotali v zmedi k logika, zdrava pamet, sistem in podpora zatajijo…
lej, 10.02.2022 ob 23:15
Prava realnost….Ne kupim te zgodbe. Žal. Zaradi nečesa si mu postala podrejena in manj samozavestna. Ne mi rečt, da zaradi ljubega miru. Ali dedec, ki to sploh ni, dobro zasluži ali pa je vzrok kje drugje. Ampak največkrat pri babnicah denar hitro zadiši. Tako pač je. Potrpite tudi za ljubi “mir”. Tudi ve ste svojega denarja vredne. Pa peljite to zlaganost še naprej, če se vam splača. Očitno se.
- Slabo predpostavljate. Kateri denar mi diši? Denar od nekoga, ki je bil prekarno zaposlen? Pred kratkim je dobil za nedoločen čas in je napredoval, a še vedno ima manjšo plačo od mene, čeprav imam solidno, ne pa bajne plače. Je pa res, da živimo v manjšem stanovanju, ki so mu ga podarili starši, ampak skoraj vse sem do sedaj financirala jaz, ker je bil on vmes tudi po več mesecev brezposeln. Preden sva se vselila v to stanovanje je živel pri meni in sem jaz plačevala najemnino in vse stroške. Potem pa, ko sva se preselila, se mi je zdelo normalno, da jaz plačujem vse stroške.
Prava realnost, 12.02.2022 ob 20:56
- Slabo predpostavljate. Kateri denar mi diši? Denar od nekoga, ki je bil prekarno zaposlen? Pred kratkim je dobil za nedoločen čas in je napredoval, a še vedno ima manjšo plačo od mene, čeprav imam solidno, ne pa bajne plače. Je pa res, da živimo v manjšem stanovanju, ki so mu ga podarili starši, ampak skoraj vse sem do sedaj financirala jaz, ker je bil on vmes tudi po več mesecev brezposeln. Preden sva se vselila v to stanovanje je živel pri meni in sem jaz plačevala najemnino in vse stroške. Potem pa, ko sva se preselila, se mi je zdelo normalno, da jaz plačujem vse stroške.
- Pa še to, podrejena sem postala v smislu, da mu skoraj nič več ne rečem, da se ne kregava, ker otroka sta vedno zraven.
mijav mijav, 11.02.2022 ob 09:30
poglej malo iz drugega zornega kota. Nič te nima v šahu z otrokoma. On je zelo nasilen do otrok in ti to dopuščaš, za tudi do tebe je. Si v zelo resni življenjski situaciji, ki se lahko konča s tvojim umorom. Zapisuj in posnami njegovo nasilje, najdi pot, da se z otrokoma čimprej odseliš na varno. Poišči si pomoč na Društvu za nenasilno komunikacijo, tam ti bodo pomagali narediti čim bolj varno pot za umik. Ker ne bo bolje, samo še slabše.
Hvala za nasvet. Močno premlevam, kako bi rešila situacijo. Vendar sem prepričana, da tako daleč pa ne more priti. Ni fizično nasilen v smislu napada. Je dvakrat, ko sem hotela iti brez otrok ven, češ naj ju on malo popedena, stekel za mano in me odnesel v stanovanje, da on tega ne bo. Parkrat me je v ihti močno stisnil za nadlaht, enkrat ali dvakrat me je stresel, ampak vse v ihti, kot otrok, ki cepeta. Se ga nisem nikoli bala, ker vidim, da je razvajen, ker ni po njegovo. Vem pa, da dlje ne bi šel. Ko je videl, kako je reagiral je planil kot otrok v jok. Pa tudi jaz nisem fizicno tako šibka. Je močnejši, ampak bi se znala braniti, vsaj dokler ne bi ihta popustila. Do otrok je pa tako, da jima skuša lepo dopovedat in če ga v tretje ali četrto ne poslušata, se začne dreti, včasih močno stisne ali udari po riti. Takrat pa že jaz uskočim in se potem kregava. On, da mu zbijam avtoriteto, jaz, da tulil ne bo. Zato nočem, da bi bil dlje časa sam z otrokoma, ker se ne obvlada, ko otroka trmarita.
No, ena stvar je vseeno pravilno napisana – sedaj SI v njegovem stanovanju in plačuješ stroške, torej v podrejenem položaju.
Da ne bo pomote, ne kritiziram ne avtorja ne tebe, samo povem kaj je sedaj novega, da si v podrejenem položaju..
Ni važno koliko si delala, prispevala v preteklosti, če to ne moreš dokazati.. Tudi stalne/začasne prijave so pomembne, vsaka malenkost.
Ti pa svetujem, da dobro premisliš in imaš načrt za izhod v sili, s kupom denarja na strani.. Sploh če je brezposeln, lahko te vrže vn, zahteva preživnino, dokler se pa sodno kolesje zavrti in dokažeš, da je živel na tvojih plečih, prej v tvojem stanovanju, bo pa nekaj let mimo.. Pa stroški, živci.. Boš raje pustila vse na koncu.
Le pametno se zavaruj na 10 koncih! Enako velja za moške, ki imajo posla z materialistkami.
In ja, prekleto žal mi je, da jaz nisem materialistka vsaj malo. Mož že ni bil tak, njegova družina pa uffff..
So pa življenjske lekcije neprecenljive za lepšo prihodnost 😀
3xsvašta, 11.02.2022 ob 10:39
Po opisu sodeč vaš partner ni psihopat in manipulator. Je samo fejst razvajen in nesrečen. Če se je spremenil po rojstvu drugega otroka, je lahko tudi celo depresiven. Velika verjetnost je, da je šele zdaj pogruntal, da si družine dejansko ne želi, da mu je preveliko breme. Vsi enostavno niso za služba+otroci rutino in jih to ubija. Ratajo zafrustirani, cinični. Mislim, da se bi se morala vsest dol in pomenit kaj sploh hočeta.
- POpolnoma ste zadeli bistvo. Zelo je razvajen in kot mi je sam povedal, je ugotovil, da ni za otroke. Ju ima rad, ampak vedno so njegove potrebe na prvem mestu. Kot da bi imela razvajenega najstnika in dva mala otroka.
Lahko povem drugo perspektivo, perspektivo otroka. Danes je (vsaj nekatera) mladina po zaslugi medijev bol izobraženi o tej temi. Mati ni zapustila parnerja, mojega očeta (čeprav ga že leta ne kličem vec tako) zaradi grožen o smrti, postrelitvi, “jas bom sel za par let v zapor tebe pa nebo vec”, prav tako so takse grozne letele na njena ostarela in bolna starsa, ki si zato nista upala poseci v situacijo, zdaj pa sta ze v domu za ostarele. Nad njo je izvajal vsako nasilje v abecedi razen fizicnega, ceprav je tudi to oblubil, ko se bomo usi otroci izselili. Ko sem prisla v srednjo, sem se zavedala da morem ob teh groznjah ukrepati, zato sem veckrat ob teh incidentih poklicala policijo. Žal je bila celotna izkusnja zame se bol travmatizirajoce kot groznje. Ko je policija prisla, je on postal cisto miren, zato so se vedno postavili na njegovo stran. Vedno so me prepričali da nisem podala dejanske ovadbe, enkrat tudi z grožnjo da če bom jas podala ovadbo bo on podal ovadbo da sem ga žalila in bom dobila denarno kazen (ker je bil moj edini dohodek stipendija si tega nebi mogla privoscit), ceprav so vsi druzinski clani kot price izjavili da se to nikoli ni zgodilo.Policisti so se z ocetom na samem pogovarjali sprosceno, namesto besede zenska, partnerka so policisti izustili tudi “baba”. Ko so delali zapisnik, nisem smela napisati tako kot se je v resnici zgodilo, ampak so mi narekovali in me usmerjali kaj lahko napisem in kaj ne. Ko je bila v postopku vsaj ena zenska policistka je bilo vsaj neko razumevanja, ceprav me je se vedno spodbujala da ne prijavim “ker bi denarna kazen poslabsala situacijo v druzini”, moski policisti pa so gnus od gnusa, en se je celo znervirano dru name “pa dober ka vi hocete od mene” ceprav sem bila takrat ko zdaj za nazaj poglem komaj otrok. Problem je v sistemu, ki nacrtno sciti nasilneze, prav tako pa ocitno policisti ne grejo skozi nobeno ali pa popolnoma nezadostno urjenje na to temo. Nevem kako si predstavlajo, da se moz zbudi nekega jutra in se odloci ubiti partnerko, ne, k temu vodi leta nasilja razlicnih oblik. Pa ko se v zgodbi sploh ne gre za nekega uglednega cloveka, ampak znanega prekrskarja in zbiratelja kazni. Moj rojstni kraj leži na Dolenjskem, ampak dvomim da je kje drugje po sloveniji zelo boljse. Kljub odzivom slovenske policije se vedno stojim za svojim prepricanjem, ce so podane groznje in ogrozenost je potrebno poklicati policijo, da se nasiljez zaveda da to nebo tolerirano. Vem pa, da v druzinah, kjer se ze dogaja fizicno nasilje to ni vedno mogoce, da se potem moski znese nad partnerko, ko policija gre. Žalostno, zadnj otrok družine se bo izselil čez 3 leta, in samo gledali bomo lahko če se bojo grožnje uresnicile, ker tako kot je mati brainwashed priznala tak nebo. Moja mati se je v desetletjih nasilja že izgubila, in tako kot je žalostno malo verjamem da se bo tega razmerja resila, upam pa da bo nasa zgodba spodbudila vsaj katero na zacetku take zveze ali pa da se vsaj vec govori o tem. Problem je sistemski, ni samo policja, je tudi socialna, tudi zdravstvene ustanove, saj je moja mati zaradi vsega nasilja morala večkrat biti hospitalizirana zaradi samomorilnosti, ampak se je vedno bala popolnoma povedati zakaj, ampak glede na to kaksen je ta moski, mislim da je bilo precej ocitno, saj so druge pacientke na oddelko s katerimi se je spoprijatelile vedno ugotovile v cem je problem, ko so ga spoznale. Tudi ko je morala hoditi na kontrolo k zdravniku, ji partner nikoli ni pustil iti sami (ponavadi je bilo med tednom in si je vedno vzel dopust iz sluzbe), tako da niti tam ni mogla prosto govoriti, slo je tako dalec da je bil na skupinskih sesijah edini “outsider” ampak zdravstveno osebje se vedno ni videlo nobenega rdecega znaka.
Anonimno 9478, 05.02.2022 ob 15:49
Na tv ju sem videla slogan Kaj ti je deklica?? In takrat je padla odločitev da grem. In res sem naredila plan. In šla, odšla. Na sodišče me je bilo strah. V vlogi za ločitev sem napisala da večkrat pije in je nasilen in v priči sodnice vprašala če se gre zdravit odgovor je bil ne..
Takrat sem bila močna, čutil je mojo samozavest in preprosto pogledal dol
Prvič začutil da me ni strah moj pogled direkt njemu v oči. Ne res se te ne bojim ni me strah
PPa se kako me je bilo ampak nisem pokazala.
Takrat sem dojela da sem vsa leta trepetala in se ga bala zato ker je imel moč nad menoj. Ko 1x rečeš dost je dost.
Bila sem tepena, posiljena
Mesec dni je hodil spat z nožem. In mi grozil.
Danes se ga ne bojim več.
Je bolan in osamljen plešast alkoholik.
Sorry Marjan
Bilo bi lahko lepo ampak alko nama je uničil (tebi) življenje.
To ni samo alko kriv.
Problem je v druzbi ki ze male otroke, predvsem puncke, uci da je nasilje del ljubezni, da je to nekaj normalnega, da se tako pac zivi. In ne morem verjet kako lahko nekateri (moski, pa tudii kaka zenska, ki zeli njihovo odobravanje) puscajo v tej temi take komentarje. To je resnicno dokaz, da je druzba problem. Tudi moja mama nas je froce pustila v takem okolju, in dolga leta sem ji zameru in jo krivil, in sevedno imam svoje mnenje do nje, ampak zdaj razumem da je kriva celotna druzba. Poleg tega pa zakaj se tok osredotocate na zrve namesto na tiste, ki nasilje izvajajo. Kaj mislite da s tem delate? To je samo se ena zmaga za nasilneze, da niso v srediscu obravnave in dodatno breme za tiste pod nasiljem.
preveč nas je, 05.02.2022 ob 13:04
Vprašanje v naslovu.
Jaz ga nisem upala zapustit, ker ko bi komu povedala za nasilje za našimi zidovi in prosila za pomoč, bi morala z otroki izginit iz obličja zemlje, da nas ne bi našel in se nam maščeval. Navzen in do drugih je kazal zelo lep obraz. Tudi če bi se ločila, ne bi mogla preprečit stikov med otroki in nasilnim očetom in posledično jih ne bi uspela obvarovati pred njim. Ločitev sem načrtovala od rojstva prvega otroka in do osamosvojitve zadnjega. Uspelo mi je po odhodu zadnjega od doma. Verjetno sem ena izmed redkih srečnic. Kaj se je dogajalo za našimi zidovi (predvsem kaj je delal z mano, otroke je večinoma uporabljal kot sredstvo za maščevanje meni-kaj bo jim naredil, če ga zapustim), kaj vse ob ločitvi, ni potrebno povedat z besedami, dovolj pove dejstvo, da noben od odraslih otrok noče niti slišat več zanj.
In kljub vsemu trpljenju, si vseeno se enega otroka z njim naredila. Res si reva ja. Ubogica. Se enega otroka v to srecno druzino. Kriva za tepljenje svojih otrok. Krasna mati!
isti razlog, 05.02.2022 ob 16:34
Anonimno 5892, 05.02.2022 ob 15:34
isti razlog, 05.02.2022 ob 13:20
Isti razlog. Samo jaz sem ga v drugi nosečnosti prepričala v splav in potem na kontracepcijo kljub temu, da sem si želela še kakšnega otroka, samo ne več z njim. V teh letih sem se potuhnila, mu bila ustrežljiva koliko se je dalo in počakala, da sin odsraste, da je lahko branil sebe in mene pred njim. Sin ga je izbrisal iz svojega življenja, jaz tudi.
Naj vam bo rdeča luč, ko spoznate ločenca in vam pove, da nima stikov s svojimi otroki. Preden nadaljujete z njim, poskusite izvedet razlog.
Bolano on naj bi te branil pred nasilnim očetom.
Sin je treniral borilne veščine. Ob ločitvi, ko se je hotel bivši fizično izživljat nad mano, je sin stopil meni v bran in od takrat da bivđi mir.
Bolano kaj zahtevate od svojih otrok. Is se ponosna si na to. Sram vas bodi!
Prava realnost, 12.02.2022 ob 21:20
Hvala za nasvet. Močno premlevam, kako bi rešila situacijo. Vendar sem prepričana, da tako daleč pa ne more priti. Ni fizično nasilen v smislu napada. Je dvakrat, ko sem hotela iti brez otrok ven, češ naj ju on malo popedena, stekel za mano in me odnesel v stanovanje, da on tega ne bo. Parkrat me je v ihti močno stisnil za nadlaht, enkrat ali dvakrat me je stresel, ampak vse v ihti, kot otrok, ki cepeta. Se ga nisem nikoli bala, ker vidim, da je razvajen, ker ni po njegovo. Vem pa, da dlje ne bi šel. Ko je videl, kako je reagiral je planil kot otrok v jok. Pa tudi jaz nisem fizicno tako šibka. Je močnejši, ampak bi se znala braniti, vsaj dokler ne bi ihta popustila. Do otrok je pa tako, da jima skuša lepo dopovedat in če ga v tretje ali četrto ne poslušata, se začne dreti, včasih močno stisne ali udari po riti. Takrat pa že jaz uskočim in se potem kregava. On, da mu zbijam avtoriteto, jaz, da tulil ne bo. Zato nočem, da bi bil dlje časa sam z otrokoma, ker se ne obvlada, ko otroka trmarita.
Oprosti, ampak ti situacijo v kateri si, vidiš zelo zelo prirejeno. To, da te je odnesel noter, da te je večkrat stresel za nadlaket, je nasilje in to dovolj hudo, da je dosegel svoje. Tako kot je nasilje pretepanje tvojih otrok. Ti pa mi deluješ na smrt prestrašena, ker si nisi predstavljala, da se boš kdaj znašla v taki situaciji (ja kdo pa si je konec koncev). Potem se pa najde še trapa, ki ti pomaga iskat izgovore, češ, da je tvoj mož razvajen. Seveda je razvajen, mnogo nasilnežev je tudi razvajenih , saj s svojo razvajenostjo dosežejo svoje. Starši, ki svoje otroke razvajajo, jih vzgojijo v nasilneže, zato je to tako škodljivo. na koncu se tudi starši svojih razvajenih otrok bojijo.
če meni ne verjameš oz. nočeš verjeti, potem malo pobrskaj po netu o umoru v bližini Grosuplja – ko je tisti Žarko gorenjc zadavil svojo partnerko. Je precej napisanega, mislim, da gre za nekaj podobnega. Pa da ne boš mislila, da njena žrtev kaj šteje, kolikor vem, je otrok pristal pri morilčevih.
Pametna si, poišči si pomoč pri SOS, DNK ali čem podobnem in ukrepaj.