Kakšen je vaš vzrok, da ne morete/upate zapustit nasilnega partnerja
mijav mijav, 13.02.2022 ob 10:04
Prava realnost, 12.02.2022 ob 21:20
mijav mijav, 11.02.2022 ob 09:30
Prava realnost, 10.02.2022 ob 22:44
pa še to, 10.02.2022 ob 21:31
Zakaj ve trpinčene žene rodite več otrok takim slabičem od moškega? Zakaj???
Tudi jaz bi pred leti postavila tako vprašanje, a sem spoznala globino rek; zarečenega kruha se največ poje. Spoznala sva se v sluzbi. Bil je zelo delaven, prijazen, zgovoren, zanesljiv. Po skoraj enem letu soznanstva v službi sva postala par in po etih mesecih sva že živela skupaj. Ko sva bila tri leta skupaj sem zanosila. V tem obdobju sva imela nesoglasja le zaradi njegovega pospravljanja doma, ker ni znal nič pospraviti za sabo. Moškega dela pa tudi ne. V bistvu sem bila jaz tista, ki sem težila, on se je vedno opravičil, ni oporekal in obljubljal, da se bo poboljšal. Se je trudil, ampak se je potem vse vrnilo na stari tir. V službi pa je bil res delaven. Pa sem si mislila, saj je delaven, doma pa bo tudi postal bolj proaktiven, žal je sinček edinček, pa očitno se mora navadit tudi doma delati. Ko sva začela razmišljat o otroku, sem si mislila, ko bo prišel otrok, bo postal še bolj odgovoren. Pa tudi on je govoril, da otrok da smisel življenju. Ko se je rodil prvi otrok, je ravno začel delati drugje, ker je bil pri nas le za določen čas. Moral se je daleč voziti, tako da ga ni biio domov po 11 ur. Jaz sem bila na porodniski, polno dojila, tako da se mi je zdelo logično, da se jaz ponoči zbujam, skrbim za otroka in vse kar je doma. Po skoraj letu in pol sem bila spet noseča. In tu se je začelo temnit. Ko sem visoko noseča rabila pomoč pri prvem otroku, sem dobila hladen tuš. Šele takrat sem ugotovila, da sem dejansko za vse sama. Potem je izgubil še službo ostal doma, a nič pomagal. Prej sem zmogla vse sama podelati, z dvema majhnima otrokoma pa ne. Nekaj mesecev po rojstvu drugega otroka je dobil novo službo, ker je vse sile napel v to, je zdaj zelo napredoval in zrasel mu je greben. Postal je ukazovalen, resnično čez noč. Začel se je obnašati, kot da sem sužnja. Zaveda se, da me ima z otrokoma v šahu. Ne verjamem pa, da se je pretvarjal, da bi me dobil in potem pokazal pravi obraz. On se je dejansko spremenil. Kot sem se jaz, prej sem bila zelo samozavestna, zdaj podrejena. Vsak dan sem bolj tiho, zaradi ljubega miru pri hiši. Ni pa posesiven in ljubosumen, lahko grem kamor želim, samo da vzamem otroka s sabo. Če bi šla narazen, bi verjetno hotel vsak drugi vikend skrbništvo, ker več itak ne bi zdržal, ampak po videnem, si ne upam otroka pustit sma z njim po cele dneve. Vprašanje, kako bi sploh zdržal.
poglej malo iz drugega zornega kota. Nič te nima v šahu z otrokoma. On je zelo nasilen do otrok in ti to dopuščaš, za tudi do tebe je. Si v zelo resni življenjski situaciji, ki se lahko konča s tvojim umorom. Zapisuj in posnami njegovo nasilje, najdi pot, da se z otrokoma čimprej odseliš na varno. Poišči si pomoč na Društvu za nenasilno komunikacijo, tam ti bodo pomagali narediti čim bolj varno pot za umik. Ker ne bo bolje, samo še slabše.
Hvala za nasvet. Močno premlevam, kako bi rešila situacijo. Vendar sem prepričana, da tako daleč pa ne more priti. Ni fizično nasilen v smislu napada. Je dvakrat, ko sem hotela iti brez otrok ven, češ naj ju on malo popedena, stekel za mano in me odnesel v stanovanje, da on tega ne bo. Parkrat me je v ihti močno stisnil za nadlaht, enkrat ali dvakrat me je stresel, ampak vse v ihti, kot otrok, ki cepeta. Se ga nisem nikoli bala, ker vidim, da je razvajen, ker ni po njegovo. Vem pa, da dlje ne bi šel. Ko je videl, kako je reagiral je planil kot otrok v jok. Pa tudi jaz nisem fizicno tako šibka. Je močnejši, ampak bi se znala braniti, vsaj dokler ne bi ihta popustila. Do otrok je pa tako, da jima skuša lepo dopovedat in če ga v tretje ali četrto ne poslušata, se začne dreti, včasih močno stisne ali udari po riti. Takrat pa že jaz uskočim in se potem kregava. On, da mu zbijam avtoriteto, jaz, da tulil ne bo. Zato nočem, da bi bil dlje časa sam z otrokoma, ker se ne obvlada, ko otroka trmarita.
Oprosti, ampak ti situacijo v kateri si, vidiš zelo zelo prirejeno. To, da te je odnesel noter, da te je večkrat stresel za nadlaket, je nasilje in to dovolj hudo, da je dosegel svoje. Tako kot je nasilje pretepanje tvojih otrok. Ti pa mi deluješ na smrt prestrašena, ker si nisi predstavljala, da se boš kdaj znašla v taki situaciji (ja kdo pa si je konec koncev). Potem se pa najde še trapa, ki ti pomaga iskat izgovore, češ, da je tvoj mož razvajen. Seveda je razvajen, mnogo nasilnežev je tudi razvajenih , saj s svojo razvajenostjo dosežejo svoje. Starši, ki svoje otroke razvajajo, jih vzgojijo v nasilneže, zato je to tako škodljivo. na koncu se tudi starši svojih razvajenih otrok bojijo.
če meni ne verjameš oz. nočeš verjeti, potem malo pobrskaj po netu o umoru v bližini Grosuplja – ko je tisti Žarko gorenjc zadavil svojo partnerko. Je precej napisanega, mislim, da gre za nekaj podobnega. Pa da ne boš mislila, da njena žrtev kaj šteje, kolikor vem, je otrok pristal pri morilčevih.
Pametna si, poišči si pomoč pri SOS, DNK ali čem podobnem in ukrepaj.
Podpišem. Avtorica “Prava realnost”, poišči pomoč. Vsaj za pogovor, tukaj je zbranih kar nekaj kontaktov organizacij za pomoč žrtvam nasilja: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/krizne-stevilke-za-pomoc-zrtvam-nasilja
To, da te je strah za otroka in da mu ne moreš zaupati otrok, je hud alarm. Prosim, naredi vsaj en korak za njuno zaščito. Nisi sama.
O nasilju, mitih in resnicah…: https://www.drustvo-dnk.si/zelite-izvedeti-vec/publikacije.html
ovržem tvojo teorijo, 12.02.2022 ob 17:14
mijav mijav, 11.02.2022 ob 11:57
kam gledate, 11.02.2022 ob 11:45
Mene bolj zanima, kam gledate, ko si moškega izberete? Kajti meni do sedaj še ni uspelo niti trohice nasilnega moškega dobiti, pa je za mano že nekaj zvez.
Saj nasilen ne postane kar iz danes na jutri. Poznam eno, si je tudi nasilneža našla. Praktično ji je takoj pokazal svoj nasilen obraz, ampak ona ni spokala stran. Ne vem, zakaj ne. V bistvu je celo izsilila, da sta imela otroka. Kar je še bolj glupo, otroke imeti v takšne bolane odnose. Sploh veste, kakšno škodo jim delate? In v takšnih primerih pravim, da ste matere vsaj 80% odgovorne za to, da otroci potem v takšnem gor rastejo. Ker se ve odločite, da boste imele otroke z nasilnežem in ne greste stran. Škoda, da ne obstajajo kazni za takšno početje. Bi potem marsikatera prej premislila, če si želi otroke imet z nasilnimi tipi.
gledajo svojega fotra in mater. Če si ti zrasla v nenasilni družini, potem te bodo nasilni moški a priori odbijali, še povohala jih ne boš. Če že po spletu naključij in zvezdnih konstelacij prideš skupaj z enim nasilnežem, ga boš pustila takoj, ko bo pokazal svoj pravi obraz (ravno dolgo ti nasilneži namreč ne zdržijo).
Ženske, ki pa so od doma navajene na nasilje, beri dramo, pa samo to iščejo, ker jim je samo to normalno. Ko je tip ljubosumen in ji razlaga, da si bo žile rezal, če bo pogledala kakšnega drugega tipa, to razumejo kot izliv največje ljubezni. Ko jih udari, se potem tri dni opravičuje, seks je božanski in tako naprej, odvisne so od tega čustvenega nihanja.
To je tako kot če bi tebe danes na cesti nekdo oropal s pištolo – doživela bi grozen strah. Potem bi pa poklicala policijo in recimo, da ga policija ujame in odpelje v keho, ti pa prideš domov k družini, kjer si na varnem. Tak razpon čustev doživljajo ženske, ki živijo v nasilnih zvezah. Od nič do sto v eni minuti in nazaj. Poleg tega ima slabo mnenje o sebi in predvsem o drugih ženskah in menijo, da ženske ne zmorejo same živeti, si zaslužijo, da so tepene in ustrahovane. Gledajo žajfnice, ki potiho tak odnos utrjujejo.
Pade ta tvoja teorija. Jaz sem iz nenasilne družine; zgled , morala, spoštovanje- med staršema, kot partnerjema, res kapo dol.
Moj partner je pa namerno prikrival svoje sociopatstvo, samo zato, da me je dobil. Kot svojo drugo ženo sicer – me je oče opozoril, naj pazim, da ločenca jemljem.. Pa sem šla na “riziko”. Ker je znal lepo govorit, tisti nasmeek, ja si mlada, naivna padeš na to – tak to načrtno išče – išče si žrtev.
Saj potem, ko si že poročena in spoznaš njegov “pedigre” , poovitveni vzorec, ko popadajo dol maske nimaš kaj, je prepozno. Ko vidiš, da se določen vzorec pri tkih genetsko prenese.
Pol si gledala pa preveč Disneyjevih risank in Holiwoodskih filmov tipa Fifty Shades of Grey in Twilight, kjer so vsi objekti pozelenja nedorasli bad guy-ji polni “red flagov”. Ali pa citala prevec knjig Victorie Holt.
Sploh ce ti je blo prevec “normalno” v zivljenju in isces adrenalin. Priporocam raje sport.
Moj vzrok temelji na bazi papirja.
Prava realnost, 10.02.2022 ob 21:05
Ni fizičnega nasilja, je pa psihično, ki se je začelo dva meseca po rojstvu drugega otroka. Zakaj ne oditi? Ker bo prišlo do deljenega skrbništva in otroka bosta takrat močno nastradala. Ko me ne bo zraven se bo spravil nanju, zdaj ju lahko branim ves čas. Če sem natančna, če sem zraven, vedno naredim tako, da ne pride do incidentov. Če sem šla v trgovino brez otrok in sem ju prepustila njemu (1, 5 in 3,5 leta), sem ju dobila objokana, ker je zverinsko kričal, če nista sedela pri Duplo kockah, ampak sta se gibala naokrog, ker on rabi mir. Tudi tepeža ni šparal. Če sem ga kdaj prosila, naJ pomaga enemu izmed otrok pri oblačenju, ker sem drugega jaz oblačila, je otroka tako stisnil ali stresel, ko se ni na ukaz ali gib obrnil oziroma premaknil. Čisti izpad, da to je moje delo. (Njegovo delo je 8 urni šiht, videoigrice, hobiji. Vsa gospodinjska in vsa moška opravila so na meni. Ce kaj ne znam mi pri moškem delu pomaga moja družina). Ko sem ga prosila, da bi bil na negi za otroka, je rekel, da bo dal piškot in vodo, če bo lačen, za drugo se ne bo sekiral. Naj kompliciram jaz, on ne bo. Tega je toliko, da lahko našteva še in še. Recimo danes še ni prišel iz službe, ki jo je imel do 16h, ker ima svoje hobije. Otroka pa pridno spita. Jaz sem v teh letih štirikat šla do tri ure s rijateljicami na pijačo, da nisem imela s sabo otrok. Nekajkrat v trgovino, štirikrat k frizerju in to tako, da sem šla malo prej iz službe. To je vse od kar sem rodila prvega otroka.
Podobna zgodba pri meni. Sicer je potrm sam odšel, naveličan ali kaj jaz vem kaj. Deljeno skrbništvo je sicer omenil ampak po moje samo upal da ne bom za to. Ker, kdo se bo pa z otrokom cel teden ukvarjal, kaj je pa le trba narediti.