Kakšni so vaši spomini na nosečnost?
Imela sem srečo in se v obeh nosečnostih dobro počutila. OK, eno obdobje sem popoldan velikokrat zaspala (v 1. nosečnosti seveda več – je bilo več časa :), eno obdobje sem bila malce preveč občutljiva (hitro za brezveze v jok, da sem bila sama nase jezna). V 2. nosečnosti sem že prav kmalu po svetu prenašala en ogromen trebuh. Ampak – vse je šlo brez večjih težav in spomine imam lepe. Kamot bi bila še enkrat noseča. Ne bi pa spet imela majhnih otrok. Saj je bilo takrat čisto ok, ampak – vse ob svojem času 🙂
Pozdravljena bodoča mamica,
imam lepe spomine, kljub težavam tudi hospitalizaciji v drugi nosečnosti. Da te ne bom strašila, VSE se je dobro končalo ( imela sem nizko ležečo placento).
Na splošno pa:
Prva nosečnost, slabosti od enega do treh mesecev. Samo, da sem se sklonila, da bom zjutraj obula nogavice…Potem v redu. Druga nosečnost čisto nič slabosti, že od začetka dobro počutje. Dobro se spomnim, kaj sem počela, ko sem prvič začutila otrokove gibe (prvič in drugič). Pri obeh nosečnostih sem se začela z otročkom pogovarjati, takoj ko sem zvedela za nosečnost. Tudi zadnji mesec sem se dobro počutila in dobro spala. Zredila sem se prvič sedem, drugič deset kg. Prvi otrok fantek, drugi punčka. Meni sta bili nosečnosti eno najlepših obdobij v življenju.
Sem rodila pred kratkim, tako da imam se frisne spomine 🙂 Slabosti nisem imela, so me pa zelo hitro zaceli bolet kolki, pridobila sem veliko kg ker sem bila skoz lacna in trebuh sem imela ogromen. Proti koncu nisem mogla ne sedet, ne lezat, ne stat, ne spat…. pa tecna sem bila, da ce bi en rekel kaksno napacno besedo bi ga lahko utopila v zlici vode. Tako da sem komaj cakala da rodim ker se nisem mogla vec prenasat. Par tednov po porodu je vse izzvenelo 🙂
Vsaka nosecnost je razred zase, vsak porod in otrok tudi, tako da nikakor ne primerjaj nic od tega z drugimi 🙂 vso sreco!
Nosečnosti (2) bi z veseljem zradirala iz spomina. Slabosti in bruhanje do konca, komplikacije, hospitalitzacija,…nosečnosti sta terjali svoj davek (pa na srečo nič kaj hudega),v glavnem daaaaleč od lepega. Je bilo pa takoj po porodu super. Skratka – če bi se dalo, bi preskočila nosečnosti in imela kar otroke.
slabost 8 mesecev
utrujenost NE, polna energije, energije za izvoz
slabo počutje zadnji teden ali dva, predvsem me je dol tiščalo
zapletov nekaj, a vse na srečo rešeno
po eni strani sem koma čakala, da se konča, po drugi strani me je bilo strah konca, ker nisem vedela, kako se bom znašla v vlogi mame…
sama nosečnost mi je bila eno čudaško stanje, veliko telesnih sprememb, jaz nisem bila več jaz in moje telo ni bilo moje, zelo čudaško mi je bilo imeti kar eno bitje v sebi, mislim, kot alien…
porod sem jemala kot nujno zlo
eee, potem pa… ko sem prvič videla otroka, ni besed, s katerimi bi lahko opisala ta čustva, to je bila ljubezen na prvi pogled, nek občutek, kot da to bitje ponam že vse svoje življenje, kot da je bilo to bitje od nekdaj tu z menoj, samo videla ga nisem, nepopisna ljubezen… spet čudaško, a za razliko od nosečnosti zelo prijetno čustvo 🙂
Moje tri nosečnosti so bile izjemno težke in boleče. Že pot do nosečnosti je bila dolga in trnova.Pri diagnozi enoroga maternica ( samo pol maternice) je nosečnost nekaj najbolj bolečega, kar sem v življenju doživela. Vse tri nosečnosti preležala, z rastjo otroka je maternica nenormalno bolela.
Tega ni za opisat. Ko sem rodila sem spet zaživela. Pač tipične probleme nosečnosti in poporodnega počutja niti ni za omenjat. Kot bi imel tujek v telesu. .
Zdravniki pravijo, da je to velik dar, da sem prišla do treh otrok. Pa lep dan!
Resnično, vse 3 nosečnosti so bile ČUDOVITE!
Najlepša obdobja v mojem življenju, počutila sem se kot boginja… Nič mi ni prišlo do živega pa sem v prvi nosečnosti ostala sama, partner je našel drugo! Ampak meni je dejstvo da pod srcem nosim mojega otročička dalo tako moč, res ne znam opisati tega občutka.
Skratka, takoj podpišem za še kakšno nosečnost… če ji le nebi sledil porod in neprespane noči 😀 pa otrok bi se nabralo… Jutranjih slabosti ne poznam, utrujenosti, odtekanja nog… tega ni bilo, res sanjsko na kubik!
Prvič mi je nagajalo zastajanje vode. Pa še vroče je bilo čez poletje. Spomnim se, da sem sedela pred ventilatorjem cel dopoldan 🙂
Pa malo je bilo panike za predčasni porod. Aja pa zgaga me je pekla. So vsi govoril, da bo imel otrok veliko laskov, sem bila mnenja, da bo kot jeti tako je peklo.
V drugo se nisem zredila skoraj čisto nič in vse je bilo ok, razen glavobolov.
Ooo kakšne dajete to teme? Včeraj čisto raznežena s spomini na skupne izlete še s ta mičkenimi otroci….danes moram skočiti dvajset let nazaj bogu izza nogu na drugem koncu nekje na koncu sveta, kjer sem izvedela za nosečnost in bila v neštetih nebesih. :)))
Tako sem bruhala, da sem se polulala… res je bilo hudo…:) a najhuje je bilo, da se je zastrupil še takrat moj fant, kasneje soprog in sva skupaj bruhala…svašta . :)))
To je bila zame obdobje sreče in veselega pričakovanja in zaradi tega sem tudi zmogla prenesti vse nosečniške težave:
– prve dve nosečnosti: hude slabosti, bruhanje, cerklaža, hospitalizacija, vse se je srečno končalo,
– tretja nosečnost: slabost do 3. meseca, potem počutje še kar v redu, razen zoprnega občutka pritiskanja navzdol, tudi ta nosečnost se je srečno končala. Ni bilo nobenih komplikacij.
Vsi trije porodi naravni, hitri, b.p.
Imam tri odrasle otroke,bilo je vredno.
Petkrat noseča, petkrat brez večjih težav. Prve mesece slabosti, potem delala do konca. V zadnjem mesecu belila stene in zabijala žeblje ter hodila po stopnicah, da bi čim prej rodila 🙂 🙂
Nosečnost mi ni bila problem, mi je pa zelo pasalo, da sem po vsakem porodu lahko en teden počivala in je mož delal vse, jaz sem samo dojila kot kraljica 🙂
