sem bila ena izmed ljubic, ki v začetku ni vedela da bivša v resnici ni bivša. Počasi so se sestavljali koščki skupaj in tako sem izvedela. Ampak že preveč zaljubljena da bi mi bilo mar. Če bi že na začetku vedela to kar danes bi zbežala stran.

in danes po dveh letih mi reče da sem za vse jaz kriva. Za varanje, za to da partnerica ve za naju oz. vsaj sluti da jo vara. Čeprav je imel pred mano še druge, samo ne toliko časa kot mene. Kaj naj si mislim pri vsem tem. Hkrati ima pa obe rad, to mi je sam povedal, budala ? Ne vem kdo katerega  zaj….., noče iti pa stran zaradi otrok… resno…Nikoli mu nisem rekla da naj gre stran.

Pa saj mu  nisem držala puško nad glavo da je bil z mano.

sedaj sva končala in bi prav rada povedala partnerici z kakšnim je… potem naj pa naredi z temi podatki kar hoče. Pa ne pričakujem da bo zaradi tega moj, ker ne bo. Samo hočem da ga boli tako kot mene…

Na napačno se je spravil, se ga nič ne bojim, čeprav mi grozi kaj bo vse naredil če bo otroke izgubil..

Razmišljam.

Katera je na slabšem? Ljubica ali žena, ki o ljubici nič ne ve in ne bo zvedela?

Ljubica seveda ve za ženo, ve, da obstaja. Njen ljubimec ji sicer ne govori o njej, le toliko da mu ni več všeč, da je vse tik pred koncem (običajne floskule, ki jih stresajo moški v takih primerih).
Ljubica celo najde na socialnih omrežjih gospo ženo, ki je (nepresenetljivo) zelo lepa gospa, kateri se vidi, da skrbi zase in ji ne manjka ničesar, videt je total srečna in zelo zaljubljena v svojega moža – s katerim imata na omrežju seveda kar nekaj slik srečnega para.
Ljubica v svojega ljubimca ni zaljubljena niti malo, z njim se dobiva ravno zato, ker ve, da se vanj ne bo zaljubila zaradi videza in zaradi določenih karakteristik.

Žena. Poročena slabih deset let, organizatorka skupnega življenja, seks tudi po desetih letih vsaj 2x ali 3x na teden, včasih več, na dopustu pa sploh. Živi v prepričanju, da je njen mož samo njen in seveda jo ne moti, če mož občasno pogleda za kakšnim kratkim krilom, ker to pač vsi počnejo, ane? Mož jo ima rad, celo zelo rad, tako ji zagotavlja. Ko žena zanosi, je vesel.

Ljubici njen ljubavnik ne pove, da je žena noseča. Ljubica to dokaj šokirano ugotovi kar sama in se odloči še tisti dan prekinit “zvezo” z njim – ne zato, ker ji ne bi povedal za nosečnost, ampak zato ker se ji to zdaj ne zdi več hec.

Aja, pomemben podatek je morda še to, da ljubica od začetka ni vedela (recimo), da je on poročen.

————–

Žena za ljubico (ljubice?) nikoli ne bo zvedela, razen če ji ljubica kar sama pove. Če ji žena ne bi verjela, ima pa tudi slikovno gradivo (slike ljubice in njenega moža skupaj v njunem stanovanju).
Ljubica se za to ne odloči, ker se ji ne zdi prav. Naj bo žena srečna, kar ne veš, ne boli.

————-

No, tole ni troll tema, ampak je kar resnično. Ljubica se je na koncu odločila, da bo povedala ženi iz neznanega razloga, žena ji seveda ni verjela, ker je živela v navidezno perfektnem življenju. Ko ji ljubica pokaže slike, se ji vseh deset let sesuje na tla. Noseča. Kot, da bi jo nekdo polil z mrzlo vodo. Kot, da bi ji nekdo povedal, da je bila ves ta čas v Trumanovem showu.

———-

Ja, jaz sem žena. No, sedaj bivša žena.

Se pa vseeno sprašujem, katera bi bila od naju na slabšem? Jaz, če ne bi nikoli izvedela od dotične gospe ljubice Nataše (oprosti mi Nataša, ampak saj ne bodo vedeli, da si prav TI ta)? Ali bi bila na slabšem gospa ljubica Nataša? In zakaj točno bi bila ljubica res na slabšem?

Biti ljubica morda ni tako zelo slabo. Mogoče enkrat čez nekaj let, ko bo moj otrok (ja, moj in NE najin) odrasel, si pa omislim tudi jaz nekaj takega.

Mogoče bom takrat vedela odgovor.

Na tvoje hipotetično vprašanje je moj odgovor, da bi bila vsekakor žena na slabšem. Živela bi v laži, njen zakon bi bil na trhlih temeljih, pa tega niti vedela ne bi, ker ne bi razpolagala z vsemi informacijami, ne bi mogla sama odločati o svojem življenju.

Zdaj si na boljšem. Verjemi. Vsaj veš pri čem si in vse možnosti so ti odprte. Dovolj mlada si še, da osnuješ novo, trdno in resnično partnersko zvezo. Prej namreč, četudi se ti morda zdi drugače, nisi imela ničesar. Šlo je za iluzijo, ki se je razblinila kot milni mehurček ob rahli sapici. Mnogo žensk nima te sreče. Vse življenje živijo v iluziji, vseeno pa, v to sem prepričana, sčasoma opazijo, da nimajo tega, za kar so bile prepričane, da je njihovo.